Idealistične domoljube so obtoževali vohunstva

Ob 75. obletnici spusta prvih šestih primorskih padalcev, 18. maja 1943, je nastal pretresljiv dokumentarec, ki so ga v torek predstavili v Tolminu. Pripoveduje o usodi 27 primorskih in slovenskih domoljubov, ki so se iz Afrike herojsko podali v boj proti okupatorjem, v zameno pa so jih komunisti obtožili vohunstva in številne med njimi brez sodnih postopkov umorili.

Dokumentarec so v Tolminu  predstavili (z leve) Blaž Torkar, Marija Brecelj in Ivo Jevnikar.   Foto: Neva Blazetič
Dokumentarec so v Tolminu predstavili (z leve) Blaž Torkar, Marija Brecelj in Ivo Jevnikar.  Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > Britanci so, kot na tisoče italijanskih vojakov, slovenske fante zajeli v Afriki, jih izurili za padalce, radiotelegrafiste, tolmače, gverilce ali diverzante v podporo angleškim misijam. V letih 1943-44 so jih 27 spravili za sovražnikove linije na slovensko oziroma jugoslovansko ozemlje, da bi podprli odpor proti okupatorju.

Šest jih je življenje tako ali drugače izgubilo že med vojno, dvanajst pa jih je bilo žrtev revolucionarnega nasilja oziroma tajne politične policije Ozne v mirnem času nekaj mesecev po vojni. Umorili so jih brez sodnih postopkov. Dokumentov skoraj ni oziroma se morda skrivajo v arhivih na mikrofilmih, ki jih še nihče ni sistematično pregledoval. Pričevalka Marica Merljak, ki je fante spoznala v Kairu, v dokumentarcu poudarja: “Bili so idealisti, narodnjaki, Slovenci.”

Strah jih je hromil več desetletij

Ob predstavitvi uro dolgega dokumentarca, ki je nastal v produkciji slovenskega programskega oddelka Rai Furlanije-Julijske krajine, sta v skoraj zapolnjeni tolminski kinodvorani avtor Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj povedala, da se je zamisel o raziskovanju tragične zgodbe primorskih padalcev porodila pred več kot dvema desetletjema, ko je bilo živih še pet nekdanjih padalcev, zdaj že pokojnih. “Vse sva obiskala s kamero, poleg tega pa še nekatere, ki so jih poznali in bili vpleteni v to zgodbo. Še takrat, torej leta 1998, v novi slovenski državi, sva začutila njihov strah. Najprej niso hoteli govoriti, počasi pa so začele prihajati na dan zgodbe o krivici in zločinu nad predanimi domoljubi, ki ga je zakrivila komunistična oblast. Vsaka zgodba bi terjala svoj dokumentarec.”

Leta 1994 so primorske občine zahtevale rehabilitacijo in tudi slovenska država se je opravičila ter obsodila strašno krivico in zločin.

Izurili so jih za telegrafiste

Film pripoveduje o zgodovinskem ozadju in razkriva, kako je prišlo do tega, da so se v Afriki zajeti slovenski fantje, ki so bili mobilizirani v italijansko vojsko, odločili za neverjeten podvig. Namreč, da jih Britanci s padali spustijo na slovensko ozemlje, kjer so bili logistična podpora angleškim misijam. Na konec vojne bi lahko mirno počakali v ujetništvu in preživeli.

Že do februarja leta 1941 so Britanci v Afriki ujeli 130.000 italijanskih vojakov. Vojna sreča se je s prihodom nemškega Afrikakorpsa najprej obrnila, pri El Alameinu pa so prve dni novembra 1942 italijanske in nemške sile doživele odločilni poraz. Zajetih je bilo še približno 20.000 italijanskih vojakov, pred tem in do predaje sil osi v severni Afriki maja leta 1943 pa je bilo ujetnikov še na deset tisoče. Britanci so vedeli, da so zajeti Slovenci domoljubi, da so se pripravljeni boriti proti okupatorju. V letih 1943-44 so jih 27 spravili za sovražnikove linije na slovensko oziroma jugoslovansko ozemlje. Vse je bilo dogovorjeno z jugoslovanskim odporniškim gibanjem. Kljub temu so jih komunisti pozneje obravnavali kot vohune, ker je bila komunistična oblast do kapitalistične Anglije še bolj nastrojena kot do Nemčije.

Angleži so jih pustili na cedilu

Pokojni Ivo Božič z Mosta na Soči, ki se je pred komunistično grožnjo umaknil v Kanado, je že leta 1951 raziskoval, kaj se je dogajalo z njegovimi kolegi, padalci. Slutil je, da se je nad njimi zgodil zločin, ker so kar izginili. Tudi soborci, ki so preživeli, so kolege iskali, pričakovali, da se bodo morda oglasili iz tujine. Zažrla se je misel, da se je s temi ljudmi zgodilo nekaj hudega. Božič je po vrnitvi iz Kanade s publicistom Igorjem Vidmarjem naprej raziskoval. Dokumentarec tudi razkriva, da naj Angleži ne bi vedeli, kaj se je zgodilo s padalci. Zgodovinar Blaž Torkar pa ocenjuje, da so se obnašali vzvišeno, kot vedno: “Slovenske domoljube so izkoristili za svoje interese in jih nato, ko jih niso več potrebovali, prepustili kruti usodi.”


Najbolj brano