S filmom nad zgodovino

Novo sprevračanje zgodovine v duhu naraščajočega fašizma ali osvetlitev zamolčanega poglavja naše zgodovine? Kontroverzni italijanski film Rosso Istria (Red Land), ki z zgodbo o medvojnih pobojih v Istri že od minule jeseni buri strasti, bodo jutri in v soboto predvajali v izolskem Art kinu Odeon. Film ni na rednem programu in vstopnice niso naprodaj, projekciji si bodo ogledali samo povabljeni.

Film Rosso Istria prikazuje partizansko nasilje nad Italijani v 
Istri.
Film Rosso Istria prikazuje partizansko nasilje nad Italijani v Istri.  

IZOLA > Dve uri in pol dolg film je režiral Maximiliano Hernando Bruno, leta 1977 v Argentini rojeni igralec, pravice za predvajanje v Sloveniji in Hrvaški pa je odkupila Italijanska unija. V Art kinu Odeon so nam potrdili, da bosta v njihovi dvorani dva večera zapored projekciji, ki pa ju na program niso dali, ker sta zaprtega tipa in ne v njihovi organizaciji.

V filmu Rosso Istria, ki so ga premierno predvajali minulo jesen, pred nekaj dnevi pa predvajali še na tretjem programu nacionalne televizije Rai, igrata tudi zvezdnika Geraldine Chaplin in Franco Nero. Kot partizan Mate nastopi Romeo Grebenšek, nekdanji igralec Slovenskega stalnega gledališča Trst. Zgodba je postavljena v čas po kapitulaciji fašistične Italije 8. septembra 1943 in se osredotoča na resnično usodo študentke iz Istre Norme Cossetto (1920-1943). Film prikazuje, kako hčer lokalnega fašističnega vodje in tudi številne druge aretirajo in usmrtijo nasilni jugoslovanski partizani. Osnovo za scenarij so predstavljali spomini, ki jih je pri 95 letih napisal bratranec omenjene študentke.

“Nekateri člani so si ga želeli ogledati”

Ob premieri je film v italijanskih medijih požel mešane odzive in se med mojstrske klasike očitno ne bo vpisal. Med drugim so ga predvajali v rimskem senatu in na 75. beneškem filmskem festivalu. Del italijanske politike je odločno stopil v bran njegovemu sporočilu, pričakovano navdušeni so bili predstavniki optantov. Notranji minister Matteo Salvini je pozval javnost, naj si ga ogleda, stranka Fratelli d'Italia je podprla zamisel, da bi ga predvajali v šolah, po drugi strani pa ga je Stranka komunistične prenove označila za “čisto fašistično propagando” in v Pordenonu so nasprotniki filma vdrli v kinodvorano.

“Pravice za predvajanje filma v Sloveniji in na Hrvaškem smo pridobili že pred polemikami, ki so se pojavile ob letošnjem 10. februarju. Razlog za to pa je zgolj želja nekaterih naših članov, da bi si ogledali film tudi v našem okolju,” pojasnjuje Maurizio Tremul, predsednik izvršnega odbora Unije Italijanov.

“Film pripoveduje žalostno zgodbo, ki se dotika ljudi v Istri. S tem bodo tisti, ki si ga bodo ogledali, spoznali del zgodovine, ki je bila tragična. Mislim, da je prav, da si gledalci ustvarijo svoje mnenje glede filma. Navsezadnje smo v demokraciji, pluralizem pa nam omogoča, da si ogledamo tudi take filme,” pojasnjuje Tremul. Nekaj javnih projekcij bodo zagotovo organizirali še v hrvaški Istri in na Reki, italijanska društva v slovenskem delu pa bodo lahko dobila film na DVD-ju.

Najvišji predstavnik krovne organizacije italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem še dodaja, da so vedno in bodo še naprej zagovarjali sožitje in sodelovanje med narodi v tem prostoru. “Obžalujem polemike, vse kritike so odveč. V tem ni nikakršne želje po revizionizmu, prav pa je, da poleg gorja in krivic, ki so jih prizadejali fašisti in Italijani Slovencem in Hrvatom, poznamo tudi krivice, ki so jih slednji prizadejali Italijanom,” še pravi Tremul.

Nepotrebno odpiranje starih ran

Na novico o projekciji kontroverznega filma v Izoli se je že 7. februarja v lokalnem tedniku Mandrač odzval Drago Mislej - Mef. Italijani so Slovence obogatili s svojo kulturo in zgodovino, danes pa živijo z nami in celo nam, večinskemu narodu, prepuščajo skrb za njihov jezik in kulturo, ugotavlja Mef: “Oprostili smo jim vse okupacije, prizadevamo si pozabiti vse, kar je Primorcem in ostalim Slovencem prizadejal njihov fašizem, razumemo tudi to, da so nekoč bili v teh krajih večinski narod in da so bili žrtve povojnega begunstva in znamo sočustvovati z njimi. Vse to počnemo zato, da ozdravimo rane nekega norega časa, da zaživimo drug z drugim v enakopravnem odnosu dveh enakovrednih kultur.”

Na nek način je mogoče razumeti, da se je Italijanska unija odločila za nakup pravic za projekcijo razvpitega filma, nekoliko manj razumljivo je, opozarja Mef, da Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola (CAN) v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve organizira brezplačno projekcijo filma v Art kinu Odeon. Zlasti ker “film že od prve projekcije naprej razburja mnoge neitalijanske pa tudi italijanske zgodovinarje, ki mu očitajo številne zgodovinske površnosti, predvsem pa odpira rane, ki so se z veliko truda obeh strani le začele celiti”.

Pred desetimi leti je kratki satirični film Žige Virca Trst je naš! pri sosedih Italijanih sprožil burne odzive, zato bi bila ravnodušnost Slovanov ob projekciji celovečernega filma Rosso Istriatežko razumljiva, še opozarja Mef: “Izola bo s filmom in srečanjem v počastitev italijanskega praznika spomina, ki je v resnici dan spomina na eksodus in trpljenje Italijanov v medvojnem in povojnem času s fojbami vred, spet predvsem kulisa igre, za katero smo verjeli, da je ne igrajo več.”  


Najbolj brano