Povezana srca na poti k skupnemu cilju

Petje je ena od primarnih dejavnosti in spontanih potreb človeka. Ta sposobnost je vsakomur z zdravim govornim aparatom dana, zato je petje temeljna glasbena dejavnost v vrtcih, spodbujena je v osnovnih šolah, prav tako je skupinsko petje sestavni del glasbenovzgojnega procesa v glasbenih šolah, pri nauku o glasbi.

Skupina, ki  z igranjem na Orffova glasbila pod mentorstvom Marte Volf Trojer deluje na oddelku 
Podbrdo Glasbene šole Tolmin, je obiskala studio Hendrix na Radiu Koper.   Foto: Dimitrij Jazbec, Radio Koper
Skupina, ki z igranjem na Orffova glasbila pod mentorstvom Marte Volf Trojer deluje na oddelku Podbrdo Glasbene šole Tolmin, je obiskala studio Hendrix na Radiu Koper.  Foto: Dimitrij Jazbec, Radio Koper

Zborovstvo z bogato tradicijo je na Slovenskem najbolj množična kulturno-umetniška društvena dejavnost. Po podatkih Javnega sklada za kulturne dejavnosti združuje 64.000 ljudi v več kot 3000 pevskih sestavih - v kulturnih društvih, župnijah, otroških in mladinskih pevskih zborih.

“S petjem prihajamo v stik s seboj, petje v skupini odpira vrata v socialno vključevanje, povezuje nas na srčni ravni, kar spodbuja procese empatije, strpnosti, tolerantnosti, vztrajnosti,” pojasnjuje glasbena pedagoginja dr. Katarina Zadnik, ki preučuje učinke glasbenih dejavnosti na celostni (glasbeni) razvoj v zgodnjem otroštvu. Petje postavlja kot izhodišče za vso glasbeno udejstvovanje, tudi inštrumentalno skupinsko muziciranje: “Igranje na inštrument je nekakšen podaljšek petja, saj otrok običajno notranje poje, tudi kadar igra inštrument.”

Več o tem, kako skupinsko muziciranje v komornih zasedbah, pevskih zborih ali orkestrih prispeva h glasbenemu razvoju in obenem vpliva na celostni osebnostni razvoj človeka, lahko slišite v nocojšnji rubriki Primorski glasbeni talenti ob 20. uri na Radiu Koper, ki jo podnaslovljeno Rastem z glasbo enkrat mesečno pripravljamo v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol.

Prva izkušnja instrumentalne ansambelske igre na glasbeni šoli je običajno skupinsko igranje na Orffova glasbila. To so fizičnim zmožnostim (tudi predšolskih) otrok prilagojena ritmična in melodična glasbila, na primer zvončki, ksilofon, zveneče palice ... Zasnoval jih je nemški pedagog in skladatelj Carl Orff v prvi polovici 20. stoletja. Razvil je koncept glasbene vzgoje, ki povezuje glasbo, besede in gib. Med prvimi pospeševalci dela s tako imenovanim Orffovim instrumentarijem na Slovenskem je bil Pavle Kalan, skladatelj, glasbeni pedagog, zborovodja, nekdanji ravnatelj Glasbene šole Tolmin.

Na tolminski glasbeni šoli je danes kot učitelj harmonike, kontrabasa in mentor harmonikarskega orkestra zaposlen Aleksander Ipavec Ipo, po rodu Openec. Pred tem je vrsto let poučeval na Glasbeni matici v Špetru in je tam ustanovil orkester harmonik, ki je leta 2008 dosegel absolutno prvo nagrado na slovitem mednarodnem tekmovanju v Castelfidardu.

Ipavec je izvrsten koncertant v različnih glasbenih zvrsteh. Uspešno glasbeno kariero je začel prav v komornem sestavu. Pravi, da je “pri igranju v skupini najpomembnejše poslušanje ostalih, sploh pri jazzu” in improvizacijo spodbuja že pri najmlajših. Pri pedagoškem delu večkrat povabi v mladinske komorne sestave profesionalnega glasbenika in zadovoljno ugotavlja, da mladi “z njim vzpostavijo poseben odnos prijateljskega spoštovanja, saj spoznajo, da mora tudi on vaditi in biti na skupnih vajah; tako je tudi njim laže držati se potrebnih pravil.”

Skupinsko muziciranje pomeni nadgradnjo že osvojenih glasbenih znanj in veščin, prinaša pa tudi mnoge zunajglasbene koristi in vrednote, kot so sodelovanje, prilagajanje, strpnost, tolerantnost, spoštovanje idej, komunikacijo.

To potrjuje tudi 16-letni Jan Malej, član lani na državnem tekmovanju Temsig srebrnega kvarteta klarinetov Glasbene šole Koper pod mentorstvom Boruta Vatovca. “Igranje v komorni zasedbi spodbuja ekipno delo, pri katerem je potrebno pozabiti na osebne preference in stremeti k skupnemu cilju, da bomo vsi zadovoljni,” pravi Jan Malej.


Najbolj brano