Tropine kot gnojilo, piščančja krma ...

Oljčne tropine in koščice so po naši zakonodaji še vedno odpadek, ki ga ni mogoče izkoristiti. Na včerajšnjem mednarodnem posvetu, ki sta ga v Kopru pripravila Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) in kmetijsko ministrstvo, pa je bilo slišati, da bi tropine lahko uporabljali vsaj kot gnojilo in piščančjo krmo.

KOPER > Na to bodo predstavniki kmetijskega ministrstva vnovič opozorili kolege na okoljskem ministrstvu, kjer prav zdaj pripravljajo novo uredbo o odpadkih, je obljubila Marjeta Bizjak z direktorata za kmetijstvo. Oljkarje bodo z odzivom seznanili do sredine aprila. “Želimo nekaj narediti na tem področju. O tem, da na okoljskem ministrstvu niso naredili dovolj, se vsi strinjamo,” je bila jasna.

Nazorna je bila tudi dr. Alenka Levart z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: “Oljčne tropine lahko varno uporabimo v krmnih mešanicah za piščance zlasti v ekstenzivnih rejah. Zamenjava petih ali desetih odstotkov mešanice pšeničnih otrobov in lucerne z enakim deležem oljčnih tropin nima nobenih izrazito negativnih vplivov na lastnosti proizvodov.”

“Odpadek” koristen zoper prehlad

Tropine bi lahko uporabljali tudi kot prehransko dopolnilo ali jih izkoriščali v farmacevtski industriji, saj v te namene že zdaj uporabljajo liste oljk ali njihove ekstrakte. Dr. Bojan Butinar z ZRS Koper opozarja, da so koristni predvsem nekateri biofenoli v olju in tropinah, ki jih že zdaj izkoriščajo zoper vnetja, prehlad, simptome kroničnih bolezni ven ...

Na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper so ugotovili, da je z gnojenjem z oljčnimi tropinami iz dvofaznih sistemov pridelave oljčnega olja mogoče izboljšati lastnosti mediteranskih tal. “V njih povečamo vsebnost organskih snovi, jim izboljšamo strukturo in omogočimo boljše zadrževanje vode. Tropine so vir rastlinskih hranil in ogljika za številne talne organizme, a le ob omejeni in nadzorovani rabi, sicer lahko pride do zakisanja tal ali drugih nezaželenih stranskih učinkov,” je utemeljila predstojnica inštituta dr. Maja Podgornik in uporabo tropin priporočila predvsem v trajnih nasadih. Kot morebitne slabosti tega tekočega gnojila pa je omenila, da ga je težje prevažati, je sezonskega značaja in ima morda neprijeten vonj. V Italiji mu odstranijo koščice in jih uporabijo za kurjavo.

“Pri tem pa ne nastajajo žveplovi ali dušikovi oksidi,” jo je dopolnila vodja laboratorija Inštituta za oljkarstvo Milena Bučar Miklavčič in se vprašala, zakaj potrebujejo toliko sestankov, če v slovenskem oljkarstvu nastane kvečjemu 4000 ton stranskih produktov in bi jih 80 ton zlahka uporabili kot gnojilo na 50 hektarjih od skupaj 2300 hektarjev oljčnikov. Franko Lisjak, predstavnik istrskih oljarn, pa je zagrozil, da okoljskemu ministrstvu ne bodo več prijavljali količin pridelanega olja, češ, če za ministrstvo tropine ne obstajajo, potem ne more biti niti olja.

---