Primorci so najbolj naklonjeni Slexitu

Enota za spremljanje javnega mnenja EU je objavila nekaj zanimivih podatkov o podpori evropski ideji in volilnih preferencah po članicah Evropske unije. Volitve v evropski parlament bodo namreč 26. maja.

LJUBLJANA > Iz raziskave je razvidno, da smo med vsemi regijami prav prebivalci Primorske najbolj naklonjeni izstopu Slovenije iz evropske povezave. Na morebitnem referndumu o izstopu Slovenije bi namreč 26 odstotkov volilcev v obalno-kraški in 27 odstotkov v goriški statistični regiji glasovalo za slexit. V Ljubljani je ta delež 14-odstoten, na Dolenjskem in v Posavju pa še nižji - devetodstoten. Raziskovalci niso pojasnili razlogov, ki so pripeljali do takšnih rezultatov.

Zanimivo je, da je delež Slovencev, ki si želijo izstopa, povsem enak povprečnemu deležu Evropejcev, ki bi glasovali za izstop svoje države - 17 odstotkov. Med državami, kjer ima EU največjo podporo (več kot 80-odstotno), so Luksemburg, Irska in skandinavske države, najnižja pa je ob Veliki Britaniji še v Italiji, Grčiji in na Češkem. 69 odstotkov Slovencev od približno 750, ki jih je sodelovalo v raziskavi, tudi meni, da ima naša država korist od članstva, kar 62 odstotkov pa, da je članstvo v EU nekaj dobrega. Med razlogi, zakaj je članstvo v EU koristno, največ Slovencev navaja prispevek zveze k ekonomski rasti in izboljšanju zaposlitvenih možnosti. Le štirje odstotki menijo, da imajo ljudje pomemben vpliv na odločitve organov EU, šest odstotkov pa, da je EU pomembno vplivala na boj proti terorizmu.

Liberalni trojček se bo dogovarjal za skupno listo

Slovenske stranke se že nekaj časa pripravljajo na evropske volitve, še nobena pa ni potrdila nosilcev kandidatnih list. Znano je zgolj, da bodo skoraj vsi dosedanji evroposlanci ponovno kandidirali. SDS, ki je doslej imela tri mandate, bo predstavila svojo listo, podobno velja za Socialne demokrate, ki jih bo najbrž vodila Tanja Fajon. Najbolj zanimivo ostaja vprašanje ali bodo tri sredinske stranke (LMŠ, SMC in SAB) sestavile skupno kandidatno listo. Predsedniki strank naj bi se na to temo sestali do 15. februarja, najtrše jabolko spora pa je, čigavi kandidati bodo na prvih treh mestih. Nova Slovenija bo kandidirala s samostojno listo, njen nosilec ne bo Lojze Peterle. Samostojno listo bosta predstavila še Levica in Desus ter še nekaj manjših strank.

Slovenski volilci niso bistveno manj seznanjeni o evropskih volitvah kot povprečni evropski volilci. 43 odstotkov slovenskih je zainteresiranih za evropske volitve, medtem ko je evropsko povprečje 51 odstotkov. Najbolj nezainteresirani so na Češkem in Slovaškem (22 in 28 odstotkov), najbolj zainteresirani pa na Nizozemskem, Švedskem in Malti. Kljub temu je jeseni, ko je potekala raziskava, le 28 odstotkov slovenskih respondentov potrdilo, da se bodo udeležili volitev. Evropsko povprečje je sicer 31 odstotkov. Najnižjo volilno udeležbo napovedujejo v starostni skupini od 25 do 44 let, volja po udeležbi pa raste v višjih starostnih skupinah. V obalno-kraški regiji je napovedalo udeležbo 40 odstotkov vprašanih, v goriški 27 odstotkov, v notranjsko-kraški pa 28 odstotkov. V Ljubljani je bil ta delež 30-odstoten, na Koroškem, kjer je bil najvišji, 55-odstoten, v Prekmurju, kjer je bil najnižji, pa 15-odstoten.

Volilna udeležba na evropskih volitvah predstavlja za slovensko politiko velik izziv, saj je pred petimi leti zdrsnila na borih 24,6 odstotka. Precej nižjo udeležbo so zabeležili le še na Češkem (18 odstotkov) in Slovaškem (13 odstotkov), medtem ko so Poljaki za manj kot odstotek zaostali za Slovenci. Najvišjo udeležbo so sicer imeli v Belgiji (89 odstotkov) in v Luksemburgu (85 odstotkov). Prav zato se politične stranke, javnomnenjski voditelji in predstavništva Evropske unije v Sloveniji na različne načine trudijo, da bi v javnosti predstavili pomen volitev, demokracije in odločanja v Evropski uniji.

---