Kako so desetletja složne Famlje postale policijska vas

Vaščani Famelj so dolgo živeli složno, pogosto so skupaj pričakali novo leto. Zadnja leta si ne upajo več. Iz Ricmanj so namreč dobili novega vaščana, ki ga silvestrovanje moti. Pa ne le to. Moti ga tudi hrup traktorjev, smrad po prašičih, ekološki otok ... Za vse kliče policijo, ki se vedno odzove, in čeprav večinoma ne ugotovi kršitev, vaščani živijo vse bolj v strahu.

FAMLJE > “Ne upamo si več pripraviti silvestrovanja, niti vaških iger, niti česa drugega, ker vsakič dobimo policijo,” pravi predsednica vaške skupnosti Famlje Barbara Race. Eden od vaščanov pa je na zboru 20. januarja dejal: “77 let sem star in prav toliko let živim v Famljah. Vas je bila od nekdaj složna, vaščani so si vedno pomagali med seboj. Mislim, da se mora prišlek prilagoditi vasi in ne obratno.”

Zbor je bil sklican na pobudo občinske svetnice in domačinke Mirjam Frankovič Franetič zaradi prijav vaščana Friderica Krasne na policijo. Zato so nanj povabili tudi direktorja divaške občinske uprave Iztoka Felicjana in rajonskega policista Janka Šenkinca. Ta je povedal, da se večino prijav iz Famelj nanaša na uporabo pirotehnike in medsosedskih sporov. V 25-letni karieri ne pomni, da bi kdo klical policijo tako pogosto, kot se to dogaja v Famljah zadnjih pet let.

Moteča pirotehnika, zastava, ekološki otok

Na besede sklicateljice sestanka, da v Famljah do pred petimi leti policije niso bili vajeni videvati, je Krasna odgovoril, da prebivalci vasi v znak provokacije njega in njegove družine v zrak spuščajo pirotehniko, da se ob druženju preveč na glas pogovarjajo in smejijo, skratka, kalijo vaški mir. Poudaril je še, da je zavedni Slovenec, da je pred prihodom v Famlje živel v idilični in urejeni zamejski vasi Ricmanje in da je bil ob prihodu v vas provociran s strani soseda, ki je obesil slovensko zastavo, kmalu zatem pa še s strani druge družine zaradi nastanitve konja.

Eden od vaščanov ga je zatem vprašal, zakaj se je preselil v Famlje, če je bilo v prejšnji vasi tako lepo in zakaj se tja ne vrne, če ga v Famljah vse moti.

Poleg obnašanja sosedov ga je namreč zmotila tudi lokacija drugega ekološkega otoka in je nestrinjanje z njo pisno sporočil Občini Divača. Toda kot je povedala Franetičeva, so sklep o otoku prejeli na prejšnjem sestanku vaške skupnosti. Z lokacijo se ni strinjala samo družina Krasna, ker da jo moti smrad in morebitno kotenje miši. Na zboru je Krasna še dodal, da ne more imeti obiskov, ker smrdi iz kanalizacije po prašičih.

Zbor se je tako končal s sklepom, da se tudi tokrat stališča vaščanov in družine Krasna niso zbližala ter s pozivom družini, naj bo strpnejša in naj se poskuša prilagoditi življenju vaščanov.

V složni vasi policija (pre)pogosto na obisku

Kritični so bili vaščani tudi do policije. “Vsaj dvakrat so videli, da smo imeli ognjemet z baterijam, čeprav je bila prijava zaradi petard, pa ni naznanitve prekrška obravnavala kot lažne prijave. Zato menim, da komandir policijske postaje Sežana ne opravlja svojega dela v skladu s pooblastili in nalogami,” meni Miran Ribič, ki v vasi živi že 20 let. V sklep pa so zapisali: “Od policije se pričakuje, da bo v bodoče sankcionirala neresnične prijave g. Krasne.”

Ker je Ribič od lani tudi državni svetnik, je na seji državnega sveta 23. januarja postavil svetniško vprašanje, ki so ga potrdili tudi drugi državni svetniki. V njem policijo sprašuje, “kako pogosto Ministrstvo za notranje zadeve in Policija izvajata usposabljanja policistov o predpisih glede uporabe pirotehničnih sredstev ter glede določb predpisov, ki urejajo varstvo javnega reda in miru” ter “ali obstaja kriterij, koliko lažnih naznanitev kršitve javnega reda lahko posamezna oseba poda, preden se zoper njo postopa po 23. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru”. Odgovore bo državni svet obravnaval na eni prihodnjih sej.

Na policijski upravi v Kopru nam zaradi varstva osebnih podatkov števila prijav iz Famelj niso posredovali, so nam pa povedali, da če iz prijave izhaja, da bi lahko šlo za kršitev zakonodaje, na kraj dogodka napotijo najbližjo policijsko patruljo, “ki ugotovi, ali je do kršitve dejansko prišlo, da se ugotovi kršitelja in da se posledično izvede prekrškovni postopek”.

Krivo prijavo mora policija dokazati

Glede krivih prijav pa so odgovorili: “Seveda pa v primerih, ko na kraju ni mogoče potrditi vseh znakov prekrška, ne moremo takoj govoriti o zlonamernosti prijavitelja. Kdaj je nek klic zlonameren in s tem prepovedan, določa 23. člen zakona o varstvu javnega reda in miru. Po navedenem členu se z globo sankcionira tisti, ki kljub svojemu zavedanju, da kršitve ni bilo, takšno kršitev prijavi in povzroči interveniranje policije, občinskih redarjev, reševalcev ali gasilcev. V tem primeru so policisti primorani prijavitelju dokazati, da je prekršek storil naklepno, da je vedel, da dejanje, ki ga je prijavil, ni prekršek in da ga je kljub temu prijavil.”

Na območju policijske uprave Koper so v letu 2018 obravnavali 1447 prekrškov javnega reda in miru, od česar je bilo 13 prekrškov lažne naznanitve. Na območju sežanske policijske postaje so leta 2017 obravnavali 101 kršitev javnega reda in miru, zoper dva prijavitelja so izdali plačilni nalog zaradi lažne naznanitve prekrška. Dve lažni naznanitvi so imeli tudi lani, ko so obravnavali 86 kršitev javnega reda in miru.

---