Slovenija ne beleži napredka na indeksu zaznave korupcije

Slovenija že sedem let ne beleži napredka na indeksu zaznave korupcije. Na indeksu, ki ga pripravlja mednarodna nevladna organizacija Transparency International (TI), je Slovenija zbrala 60 točk, približno enako kot v predhodnih letih.

LJUBLJANA > Slovenija se je z oceno 60 točk za leto 2018 uvrstila na 36. mesto med 180 državami. TI Slovenia ocenjuje, da v Sloveniji še vedno ni ključnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na področju boja proti korupciji in nas na področju preprečevanja in pregona približali razvitejšim državam.

Nujne sistemske spremembe

Priprava novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se vleče že leta. Pristojni v vladi Mira Cerarja so predlog zakona pripravljali od leta 2014, v začetku leta 2018 je predlog le prišel pred poslance, zaradi odstopa vlade pa ni končal zakonodajne poti. Predsednica TI Slovenija Alma Sedlar novo vlado poziva, naj novelo tega zakona sprejme čim prej, kot sistemske ukrepe za boj proti korupciji pa naj pripravi tudi nov program za krepitev integritete. Na celostno ureditev še vedno čakajo preprečevanja pojava vrtljivih vrat ter zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev, dodaja Sedlarjeva.

Najmanj korupcije v javnem sektorju indeks zaznava na Danskem, ki je dosegla 88 točk.

TI Slovenija vnovič poziva tudi državni zbor, naj sprejme etični kodeksa za poslance, kot to priporočajo mednarodne organizacije. “Neizpolnjevanje mednarodnih priporočil in zavez s področja integritete in preprečevanja korupcije meče slabo luč na vse javne institucije,” opozarja Alma Sedlar.

Manj medijske svobode, več korupcijskih tveganj

TI za oceno zaznave korupcije v javnem sektorju kombinira različne mednarodne vire, zaznavo pa točkuje s točkami. Bolj kot gre indeks proti ničli, višja je zaznava korupcije v neki državi.

Prva mesta na lestvici praviloma zasedajo skandinavske in druge države z visoko stopnjo demokracije. Najmanj korupcije v javnem sektorju indeks zaznava na Danskem, ki je dosegla 88 točk. Najslabše se uvrščajo šibke in nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti. Na zadnjih treh mestih so tako Južni Sudan, Sirija in Somalija.

Primerjava indeksa zaznave korupcije z drugimi kazalci kaže, da se niže uvrščajo države, ki ne zagotavljajo medijske svobode in kjer so novinarji pogosto preganjani zaradi svojega poročanja, zato TI poziva k večji zaščiti medijske svobode. Vidna je tudi povezava med indeksom zaznave korupcije in zagotavljanjem prostora za delovanje civilne družbe.

---