Miroslav Vilhar, “mož preobilnih zaslug”

Ob sklepu Vilharjevega leta so se obeležitvi 200. obletnice rojstva pesnika, skladatelja, politika in narodnega buditelja z občasno razstavo pridružili tudi v Notranjskem muzeju Postojna. “Gre za prispevek našega muzeja k védenju o Vilharju, predvsem na podlagi gradiva, ki ga hranimo v naših zbirkah,” pravi avtorica razstave, kustosinja zgodovinarka Alenka Čuk.

Obeležitvi 200. obletnice rojstva Miroslava Vilharja so se z razstavo pridružili tudi v Notranjskem muzeju. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Obeležitvi 200. obletnice rojstva Miroslava Vilharja so se z razstavo pridružili tudi v Notranjskem muzeju. Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > “V svoji dobi je bil Miroslav Vilhar priljubljena osebnost. Kot buditelja in prvega kulturnopolitičnega voditelja so ga cenile in spoštovale tudi poznejše generacije. Njegovi rojaki smo večkrat oživili spomin nanj. Tako na primer s postavitvijo spominske plošče in kar treh spomenikov, s poimenovanjem trga in ulic, kulturnega društva in šole. Spomnili smo se ga ob več okroglih obletnicah,” poudarja Alenka Čuk.

Še posebej slovesna in obsežna pa je bila lanska obeležitev 200. obletnice rojstva, kateri se je pridružil tudi Notranjski muzej. Na razstavi, ki je na ogled do začetka marca, predstavljajo slikovno gradivo in predmete, povezane z Vilharjevim življenjem in delom, ki jih v svojih zbirkah hrani muzej. Nekateri izmed predmetov so bili od leta 1956 že razstavljeni v Spominski sobi Miroslava Vilharja v takratnih muzejskih prostorih na Titovem trgu. V spremnem besedilu razstave pa avtorica poleg predstavitve Vilharjevega življenjepisa razkriva tudi nekatere zanimive, manj znane zgodbe.

Dr. Josip Tominšek

o Miroslavu Vilharju

“Da se je Notranjska probudila za vse čase, to je njegova zasluga, ki mu je narod ne sme pozabiti.”

Razgibano družabno življenje

Ob fotografijah povzema utrinke iz življenja Vilharjeve številne družine in družabnega življenja na gradu Kalc. “Ob odprtem ognjišču so v zimskem času sedeli večkrat po cele ure po večerji ter kaj pili, peli pa neumorno, Vilhar s kitaro v rokah,” je v Spomenici Miroslavu Vilharju iz leta 1906 zapisal Josip Tominšek. V muzeju hranijo tudi razglednico Miroslav Vilhar v zaporu na Žabjaku, ki jo je Vilhar izdal ob svojem šesttedenskem bivanju v zaporu. V njem se je znašel zaradi dveh člankov v političnem časniku Naprej, v katerem se je odločno zavzemal za pravice slovenskega jezika v javnosti, za enakopravnost slovenščine z nemščino, za zedinjeno Slovenijo, nastopal je tudi proti nemški stranki in nemškutarjem.

Ohranil se je en sam kamen spomenika

Eden zanimivejših razstavljenih predmetov je tudi strelska tarča, ki jo je Vilhar dal izdelati neznanemu mojstru v spomin na svoj strelski uspeh na slovesnosti ob 300-letnici Društva ostrostrelcev Ljubljana leta 1869. V času svojega bivanja v Ljubljani je bil Vilhar, po naravi družaben in ljubitelj dovtipov, namreč nepogrešljiv na številnih družabnih prireditvah. Avtor je na spominski tarči upodobil star slovenski pregovor “Tudi slepa kura najde zerno”, ki je eden prvih slovenskih napisov na tarči, z njim pa je Vilhar izkazal ne samo zadovoljstvo ob nenadejanem strelskem uspehu, temveč tudi svoja narodnobuditeljska prizadevanja.

Na razstavi so predstavljene prve izdaje Vilharjevih del, pa tudi ostanek enega samega ohranjenega kamna in ene same bronaste črke napisa “Čujte, gore in bregovi, da sinovi Slave smo!” z Vilharjevega spomenika, postavljenega leta 1906, ki so ga pozneje uničili fašisti. Nov na istem trgu spet stoji od leta 1995. Na ogled sta tudi ognjiški vzglavnik in lončena posoda, ki so ju v Vilharjevih časih uporabljali na gradu Kalc. Razstavo sklene pregled, kako je bil spomin na Vilharja negovan po njegovi smrti. Dr. Josip Tominšek je že leta 1906 zapisal: “Da se je Notranjska probudila za vse čase, to je njegova zasluga, ki mu je narod ne sme pozabiti.”


Najbolj brano