“Nobelovo Dylanu, tovarne delavcem”
Kultura
25. 01. 2019, 06.00
, posodobljeno: 05. 02. 2019, 10.38
Vladan Miljković je s prvo pesniško zbirko Živa muzika, tako pravi, postal najstarejši najmlajši pesnik. Glasbenik in tekstopisec se je leta 1999 iz Srbije preselil v Sežano. Prav tu se je v Kosovelovi sobi pred dnevi prvič predstavil pred domačim občinstvom.
SEŽANA
> “Vesel sem, da sem se lahko predstavil na domačem igrišču. Ljudje tu me poznajo v različnih vlogah, tokrat pa sem se lahko predstavil tak, kakršen sem bil, preden sem prišel sem,” je pojasnil Vladan Miljković. Njegovo življenje pred prihodom v Slovenijo je zaznamovala skupina Deca loših muzičara, v kateri je igral saksofon in pisal tekste.
Po dveh desetletjih v Sloveniji je pri založbi Enklava izdal še prvo pesniško zbirko. Prehod iz pisanja tekstov v pisanje pesmi je bil spontan, je pojasnil Miljković.
Pesmi so kratke, včasih je naslov celo daljši kot pesem sama, velikokrat vsebujejo prebliske o sodobnem svetu, so hudomušne, trpke in lucidne. “Nobelova Dilanu, fabrike radnicima” (prevod Nobelovo Dylanu, tovarne delavcem) zapiše v eni od njih.
Pri izražanju se Miljković napaja iz oglasov, asociacij, popularne kulture, novic in seveda glasbe, predvsem rock'n'rolla. Od tod tudi naslov zbirke Živa muzika.
Slovenski pesnik, ki piše v srbščini
Pesniška zbirka je napisana v njegovem maternem jeziku. Ali lahko v prihodnosti pričakujemo tudi zbirko v slovenskem jeziku? “Po vsej verjetnosti ne. Ko sem prišel v Slovenijo, sem s seboj prinesel tudi jezik. Ko se mi, ki živimo v drugih krajih, vrnemo domov, govorimo jezik, ki se je govoril, ko smo odhajali od doma. Všeč mi je tudi, da imam nad jezikom nadzor,” je povedal na sproščeni predstavitvi v Kosovelovi sobi, ki je bila tudi njegova prva v Sloveniji.
Že prej pa je pesniško zbirko predstavljal po Srbiji. “Mogoče jo bom predstavljal še naprej. Veliko portalov po državah bivše Jugoslavije je moje pesmi že objavilo. Tako da zbirka z malo energije že potuje, jaz pa ne,” je hudomušno pripomnil pesnik.
Pravi, da mu življenje v Sežani “paše”, čeprav se razlikuje od srbskega vsakdana. V Sloveniji veljajo, je povedal, drugačne merske enote. Vseeno pa si želi postati “zelo dober slovenski pesnik, ki piše v srbščini.”