Kaj je za spalničnimi norčijami?

Štirje zakonski, ne kakršnikoli pari. Tri spalnice. In spor na zabavi, ki sproži niz norčij. Pa seveda številna vprašanja o odnosih, partnerstvu, ljubezni, strasti v postelji in zunaj nje. To je le nekaj ključnih sestavin komedije Norčije v spalnicah britanskega dramatika Alana Ayckbourna, ki jo bodo v režiji Katje Pegan nocoj premierno uprizorili na odru Gledališča Koper.

Ekipa nove premiere koprskega gledališča bo drevi Norčijam v spalnicah življenje vdahnila na odru. 

 Foto: Maja Pertič Gombač
Ekipa nove premiere koprskega gledališča bo drevi Norčijam v spalnicah življenje vdahnila na odru.  Foto: Maja Pertič Gombač

KOPER > “To je komedija o partnerskih odnosih. Vsi pari so poročeni in pri vseh se pojavi težava, ki jo morajo kot partnerji rešiti. A žal nas o partnerskih odnosih ne učijo v šolah,” poudarja režiserka in direktorica koprskega gledališča Katja Pegan, ki je komedijo pred 25 leti že uspešno postavila na oder novogoriškega gledališča, pred štirimi leti pa se je teksta v prevodu pokojnega Dušana Tomšeta lotila tudi z mladimi, ki se za oder urijo v njenem Gledališkem treningu. “Ko sem režirala Norčije v Novi Gorici, sem bila zelo mlada in sem vse videla drugače. Tudi predstava je bila povsem drugačna. Prav danes sem prebrala izjavo pisateljice Lucie Brown Berlin, ki je dejala, da moraš življenje, preden začneš o njem pisati, malce živeti,” je na torkovi predstavitvi še dejala režiserka.

In če je v mladih letih precej dobro razumela najmlajšega od štirih parov, Suzano in Trevorja (tokrat ju igrajo Tjaša Hrovat ter v alternaciji mlada igralca Blaž Popovski in Matic Valič), danes v njiju vidi najmanj zmožnosti empatije do ostalih.

Norčije v spalnicah in v glavah

Eden najuspešnejših britanskih dramatikov Alan Ayckbourn, ki bo aprila praznoval 80 let, je komedijo leta 1975 napisal po naročilu londonskega gledališča National Theater. Z izjemo štirih dram je vsa svoja dela (napisal jih je 84, prevedena so v 35 jezikov) najprej sam postavil na oder manjšega gledališča v mestu Scarborough, in tako je bilo tudi z Norčijami, ki so na odru nacionalnega teatra zaživele leta 1977 in postale velika uspešnica, saj si jih je v enem letu ogledalo kar 140.000 gledalcev, čez dobro leto pa so osvojile še londonski West End.

Kakor je v gledališkem listu zapisal dramaturg Miha Trefalt, je Ayckbourn komedijo napisal kot odgovor na plehke farse, v katerih je pomembno le to, kdo komu greje posteljo in kako je prišel vanjo. Tudi zato ne preseneča, da so avtorju očitali zavajajoč naslov, kajti za norčijami se skrivajo zagate, v katerih se znajde marsikateri par.

Različne stopnje skupnega življenja

Štiri zakonske pare “na različnih stopnjah skupnega življenja” gledalci spremljajo skozi dogajanje v treh zakonskih spalnicah. Poleg Trevorja in Suzane sta tu še Malcolm (Luka Cimprič) in Kate (Maša Grošelj), ki priredita vselitveno zabavo, da bi pripomogla h krpanju skrhanega odnosa med Trevorjem in Suzane. A pojavi se tudi nekdanje Trevorjevo dekle Jan (Anja Drnovšek) in njen tolažeči poljub sproži pretep med zakoncema. Suzana se po pomoč zateče k Trevorjevim staršem - Delii (Mojca Partljič) in Ernestu (Aleš Valič), Trevor pa se, prepričan, da bo Suzana o poljubu poročala Janinemu partnerju Nicku (Igor Štamulak), izgubi v noč. Zapletom sledi optimističen konec.

Vsak lik zaznamuje predvsem ena lastnost, a avtor je nekoč dejal, da v sebi najde vse štiri moške. Čemur pritrjuje tudi Aleš Valič, ki je že v tretje v Kopru odrski partner Mojce Partljič. Valič je Ayckbournovo misel nadgradil: “Lastnosti ima lahko isti moški v različnih obdobjih svojega življenja - od mladosti do srednjih let.” Najstarejši par se, težavam navkljub, izkaže kot tisti, ki v svojem partnerstvu še zmore najti zadovoljstvo, v rušilnem individualizmu pa najbolj izstopa že omenjeni najmlajši, ki je najsodobnejši, pa čeprav je bil zamišljen pred več kakor štirimi desetletji. “Razen pri njiju, ki tega še ne vesta, je v vseh parih videti, da je partnerski odnos plod odločitve. Seveda je potrebna ljubezen, a za to, da greš skupaj skozi življenje, se je predvsem treba odločiti,” je dejal Igor Štamulak, ki ga vloga Nika za vso predstavo poleže na kavč.

Za kostumografijo je tokrat poskrbela Lara Kulaš, scenografija je delo Milana Percana, pod svežo glasbo pa se kakor pred 25 leti podpisuje Mirko Vuksanović.


Najbolj brano