Tir bodo plačali uporabniki

Za drugi tir je treba zagotoviti 1,194 milijarde evrov, kaže investicijski program projekta, ki ga je danes soglasno potrdila vlada. Investicija na koncu ne bo bremenila davkoplačevalcev, ampak ga bodo v 45 letih poplačali uporabniki tira: s takso na pretovor v pristanišču, pribitkom na cestnino in z višjo železniško uporabnino, je poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Za drugi tir je treba zagotoviti 1,194 milijarde evrov, kaže  
investicijski program projekta, ki ga je danes soglasno potrdila 
vlada.  Foto: Daniel Novakovic/STA
Za drugi tir je treba zagotoviti 1,194 milijarde evrov, kaže investicijski program projekta, ki ga je danes soglasno potrdila vlada.  Foto: Daniel Novakovic/STA

LJUBLJANA > “Zdaj nič več ne more ustaviti projekta drugi tir,” pravi Alenka Bratušek. Ocenjena vrednost investicije 1,194 milijarde evrov je vrednost investicije v tekočih cenah, pri čemer so upoštevali tudi nepredvidene stroške (147 milijonov evrov) ter stroške delovanja 2TDK in obresti (skupaj 44 milijonov evrov).

“Potrudili smo se, da je rizik, da bi bila končna cena višja, čim manjši, tako da smo vključili kar nekaj rezerv. V zadnjih letih je praksa, da se na koncu investicija izpelje bistveno ceneje, kot je bila ocenjena. Lahko si samo želimo, da bi bilo tudi pri tem projektu tako,” pravi ministrica.

1,194 milijarde evrov bo treba zagotoviti za gradnjo drugega tira.

Od kod denar za drugi tir

Z investicijskim programom se lahko začnejo tudi resna pogajanja z bankami za posojila. V dokumentu je predvidenih 250 milijonov evrov posojil mednarodnih finančnih institucij in SID banke ter 167 milijonov posojil komercialnih bank. Pri komercialnih bankah je precej zanimanja, pravi generalni direktor 2TDK Dušan Zorko. Evropska investicijska banka (EIB) ima še nekaj pomislekov: hoče poroštvo države, moti jo širitev servisnih cevi na polni tunelski profil, ki je zasnova za kasnejšo dvotirno progo. “Vsak dan razblinjamo dvome in verjamem, da bo EIB na koncu zraven. Če je projekt primeren za financiranje iz evropskih sredstev, potem težko razumem, da ne bi bil primeren za tako rekoč hišno banko EU, kar EIB je,” pravi Bratuškova.

Iz treh drugih virov pa je že zagotovljenega 65 odstotkov denarja za ta projekt, pravi ministrica. Nepovratnega evropskega denarja je za 250 milijonov evrov. Poleg tega je 400 milijonov predvidenega kapitalskega vložka iz državnega proračuna z dokapitalizacijami v obdobju 2019-2022. Dodatnih 200 milijonov bo prispevala Slovenija v primeru, da k sodelovanju ne bo povabila Madžarske. A o tem vlada danes še ni odločala, bo pa stališče o tem kmalu sprejemala koalicija. Sicer se z odločitvijo o tem ne mudi, saj je vložek zalednih držav predviden šele v letih 2021 in 2022.

Tir bodo na koncu poplačali uporabniki, je ponovila ministrica. Luka Koper bo 45-letno takso na pretovor začela plačevati s 1. marcem: za sedanji obseg pretovora to pomeni šest milijonov evrov na leto. Prav tako je za težka tovorna vozila že začel veljati pribitek na cestnino, prihodnje leto pa bodo višjo uporabnino začeli plačevati tudi železniški prevozniki. “Investicijski program je živ dokument in še naprej bomo iskali možnosti prihranka,” je še povedala. Donosnost projekta po investicijskem programu je 6,6-odstotna.

Dvotirna proga enkrat v prihodnosti

Sedanja proga bo v uporabi tudi po dograditvi drugega tira. Zdaj bodo gradili en tir, a bodo z razširitvijo treh največjih vzporednih servisnih predorov na polni predorski profil naredili zasnovo gradnje še enega tira v prihodnje.

Drugi tir je dolg 27,1 kilometra, od tega ga 20 kilometrov poteka po predorih; a ker bodo največji predori dvojni, gre v resnici za gradnjo 36 kilometrov predorov. “Za dodaten tir je še treba pridobiti vso dokumentacijo, okoljevarstvena dovoljenja, gradbeno dovoljenje in ta postopek bo trajal. A enkrat v prihodnje bo proga dvotirna,” pravi Bratuškova. Do takrat pa bo sedanja proga še v uporabi.

Gradnja dostopnih cest se danes lahko začne

Že danes bo gradbeno podjetje Kolektor CPG uvedeno v delo za gradnjo dostopnih cest. Podjetje 2TDK napoveduje za prihodnji mesec še razpise za gradnjo objektov na območju Glinščice, za drugo polovico leta razpis za gradnjo dveh glavnih predorov. To kaže, da bodo glavna dela na projektu razdelili, a prvi mož 2TDK Dušan Zorko pravi, da se o tem še niso odločili.


Komentar novinarja

Katja Gleščič

Drugi tir in južna Dalmacija

Domačini iz vasi Komarna in okolice v južni Dalmaciji, kjer se je začela gradnja mostu na polotok Pelješac, imajo počitniške apartmaje polno zasedene do leta 2021 in odpirajo prve kitajske gostilne. V vasi s 60 prebivalci že živi 80 kitajskih delavcev podjetja China Road and Bridge Corporation, v prihodnjih mesecih jih pride še 400, ki bodo gradili most. Hrvaška se odpira Kitajski. Državni vrh vabi kitajske družbe k natečajem še za druge projekte prometne infrastrukture in v reško pristanišče....

Preberi več

Najbolj brano