Drugi tir in južna Dalmacija
Komentarji
24. 01. 2019, 21.12
, posodobljeno: 12. 03. 2019, 19.21
Domačini iz vasi Komarna in okolice v južni Dalmaciji, kjer se je začela gradnja mostu na polotok Pelješac, imajo počitniške apartmaje polno zasedene do leta 2021 in odpirajo prve kitajske gostilne. V vasi s 60 prebivalci že živi 80 kitajskih delavcev podjetja China Road and Bridge Corporation, v prihodnjih mesecih jih pride še 400, ki bodo gradili most.
Hrvaška se odpira Kitajski. Državni vrh vabi kitajske družbe k natečajem še za druge projekte prometne infrastrukture in v reško pristanišče. Hrvati snujejo nov velik kontejnerski terminal na otoku Krku, z novim železniškim in cestnim mostom na otok ter gradnjo povsem nove železniške ravninske proge do Madžarske.
Naj torej ploskamo, da je več kot 20 let nujen državni projekt - s katerim se ukvarja že enajst prometnih ministrov - dobil temeljni dokument - investicijski program?
Skeptiki sicer za zdaj zamahujejo z roko, da so to sanjarije. Morda res, a se projekt vsaj sliši sanjsko.
Pri nas pa so sanje vsega 27 kilometrov tira do koprskega pristanišča. V arhivu smo ravno naleteli na članek iz leta 1999, v katerem smo zapisali, da na nujnost drugega železniškega tira od Kopra do Divače “že dolgo” opozarjajo zlasti v Luki Koper.
Naj torej danes ploskamo, da je več kot 20 let nujen državni projekt - s katerim se ukvarja že enajst prometnih ministrov - dobil temeljni dokument vsake naložbe - investicijski program?
Ne. Skrbi je še nekaj. Predvsem še niso končana pogajanja z Evropsko investicijsko banko, ki bi po načrtih sodelovala z 250-milijonskim posojilom. Glasno lahko ugibamo, zakaj železniška proga, ki je vključena v dva prednostna evropska prometna koridorja (in po kateri gre že zdaj 15 milijonov ton blaga iz Luke na leto), za koga v hišni banki EU ni prepričljivo rentabilna in “bancabile”: namenoma smo uporabili italijanski izraz, saj od naših virov večkrat slišimo, da ima Italija s svojimi lobisti močan vpliv na odločanje v tej instituciji.
Smo pa z investicijskim programom končno prišli do prve lopate na terenu. Gradnja dostopnih cest do tira se bo jutri začela. Sledili bodo razpisi za glavno gradnjo. In tu se bitka, da bo gradnja po razumni ceni, transparentna in učinkovita, šele začne.
Ob spremljanju gradnje mostu na Pelješac in zapletov pri izbiri izvajalca predora pod Karavankami pa se že danes lahko poskusimo zamisliti, kako bi v Sloveniji zmogli prenesti, da bi pod Kraškim robom za nekaj let dobili kitajske ali turške gradbince.