Do čim boljše rehabilitacije po možganski kapi

Možganska kap je vse pogostejša, tudi pri vse mlajših. Ob takojšnji prepoznavi in pomoči je pomembna kakovostna celovita rehabilitacija za vzpostavitev kar največ funkcij - govor, mišljenje, dojemanje, orientacija, gibljivost ... Kako to doseči, raziskuje program MEMORI-net v sklopu čezmejnega projekta Interreg Italija-Slovenija, kjer je ključna izolska bolnišnica, kjer danes poteka Dan odprtih vrat nevrološke dejavnosti.

Odpri galerijo

IZOLA > V projektni skupini MEMORI-net je izolska bolnišnica (SBI) sodelujoča partnerka, zato je danes pripravila Dan odprtih vrat svoje nevrološke dejavnosti, skupaj s pridobitvami, ki ji jih omogoča sodelovanje v tem programu, ki je del čezmejnega evropskega projekta Inetrreg Italija-Slovenija. Medse so povabili skupino bolnikov po možganski kapi in njihove svojce, ki sodelujejo v tem programu in se zdravijo v SBI (ne le z območja Primorske) in jih vodijo z označenimi šiframi, kot velevajo navodila, saj gre za strokovna opažanja. Predstavili so jim to problematiko in najnovejše pristope rehabilitacije, ki jim jih nudi prav ta program.

Težka bolezen, doživljenjska rehabilitacija

Vodja nevrološke dejavnosti v SBI, specialistka nevrologinja Ingrid Kompara Volarič, med drugim izpostavlja, da predstavlja možganska kap enega najbolj perečih vzrokov za intelektualno in motorično invalidnost. “Med tistimi, ki jih ta bolezen prizadene, niso le starejši, temveč vse mlajši in delovno aktivni. Zato je nujna čim hitrejša kakovostna pomoč, pri čemer je nato ključna tudi rehabilitacija. Projekt MEMORI-net nam v SBI omogoča znova sodelovanje logopeda, sicer nekaj ur na teden, a je njegovo sodelovanje pri teh bolnikih izjemno pomembno in ga v sklopu redne bolnišnične dejavnosti nimamo.”

Kaj bo nudil MEMORI-net

Program je plod Združenja za kognitivno in gibalno rehabilitacijo po možganski kapi. Cilj je oblikovanje skupnega institucionalnega okvira za upravljanje rehabilitacijskih postopkov pacientov po možganski kapi. Z njegovo pomočjo bodo vsi centri, ki sodelujejo v rehabilitaciji, izvajali skupni postopek diagnostično terapevtske asistence (PDTA) s standardiziranimi protokoli ocenjevanja deficitov pacientov in celostno kognitivno-motorično rehabilitacijo ter IKT platformo, ki bo omogočala sodelovanje med vsemi sodelujočimi, tudi svojci bolnikov. Nastal bo institucionalni okvir za socialno-oskrbno področje za promoviranje učinkovite rabe javnih zmogljivosti in denarja za usklajevanje prilagojenih rehabilitacijskih storitev za te bolnike, upoštevaje kulturne različnosti in jezikovne manjšine. Tudi zasebni rehabilitacijski centri in termalna zdravilišča bodo lahko dostopali do standardiziranih programov celovite rehabilitacije. Lokalne zdravstvene enote bodo deležne znižanja stroškov zaradi manjšega števila hospitaliziranih bolnikov, saj bo rehabilitacijske programe mogoče izvajati tudi izven bolnišnic in na domu obolelih, ki bodo pod zdravniškim nadzorom na daljavo s pomočjo informacijskih sistemov.

Možganska kap je zahrbtna bolezen, saj gre za poškodbo možganov, pri čemer nastanejo lahko poškodbe na celem telesu. Zato so pri zdravljenju nujni celostna obravnava in sodelovanje različnih strok ter zdravstvenih delavcev, poleg posameznih specialistov zdravnikov še fizioterapevti, logopedi, psihologi in vrsta drugih. Nujno je tudi sodelovanje svojcev, saj bolnikovo okrevanje in tudi napredovanje po zdravljenju v bolnišnici poteka zatem praviloma v domačem okolju. Še zlasti, kadar prizadetost ni tako silovita in zanj lahko skrbijo svojci.

“Člani projektne skupine MEMORI-net se zavedamo, da so svojci ključni pri uspešni rehabilitaciji, zato smo jih tudi povabili na današnji Dan odprtih vrat,” med drugim izpostavlja prof. dr. Anton Grad iz SBI, ki prav aktivno sodeluje v projektu. Dodaja še: “V Sloveniji je možganske kapi preveč: skoraj 20.000 bolnikom se vsako leto pridruži 2900 novih. Prizadete so tudi njihove družine. a z obvladovanjem dejavnikov, zlasti visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in preddvorne motnje srčnega ritma. lahko število bolnikov zmanjšamo. Je pa rehabilitacija doživljenjska. Poleg svojcev imajo pomembno vlogo tudi klubi bolnikov. Z novimi spoznanji, kakršne nam bo omogočil ta projekt, še zlasti pa z dragoceno izmenjavo izkušenj, ki jih omogoča, bomo laže kos tej težki bolezni.”

2900 ljudi vsako leto v Sloveniji utrpi možgansko kap.

Kaj bo nudil MEMORI-net

Program je plod Združenja za kognitivno in gibalno rehabilitacijo po možganski kapi. Cilj je oblikovanje skupnega institucionalnega okvira za upravljanje rehabilitacijskih postopkov pacientov po možganski kapi.

Z njegovo pomočjo bodo vsi centri, ki sodelujejo v rehabilitaciji, izvajali skupni postopek diagnostično terapevtske asistence (PDTA) s standardiziranimi protokoli ocenjevanja deficitov pacientov in celostno kognitivno-motorično rehabilitacijo ter IKT platformo, ki bo omogočala sodelovanje med vsemi sodelujočimi, tudi svojci bolnikov. Nastal bo institucionalni okvir za socialno-oskrbno področje za promoviranje učinkovite rabe javnih zmogljivosti in denarja za usklajevanje prilagojenih rehabilitacijskih storitev za te bolnike, upoštevaje kulturne različnosti in jezikovne manjšine. Tudi zasebni rehabilitacijski centri in termalna zdravilišča bodo lahko dostopali do standardiziranih programov celovite rehabilitacije. Lokalne zdravstvene enote bodo deležne znižanja stroškov zaradi manjšega števila hospitaliziranih bolnikov, saj bo rehabilitacijske programe mogoče izvajati tudi izven bolnišnic in na domu obolelih, ki bodo pod zdravniškim nadzorom na daljavo s pomočjo informacijskih sistemov.

Partnerji programa

Nocilec program MEMORI-net je unoverza v Trstu (Università degli Studi di Trieste), ki je k sodelovanju povabila Bolnišnico San Tommaso dei Battuti v Portogruaru in

Izolsko bolnišnico, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, tržaško univerzo (Scuola Internazionale Superiore di Studi Avanzati SISSA Trieste) in Univerzo v Novi Gorici - Laboratorij za vede o okolju in življenju ter Center za informacijske tehnologije in uporabno matematiko. Na slovenski strani prek SBI glede obravnave in rehabilitacije bolnikov v sodelujejo še Univerzitetni center za rehabilitacijo URI Soča, zdravilišče Laško in sežanska bolnišnica. Projekt so pognali oktobra 2017, sklenili ga boso marca letos. Denar v 85 odstotkih zagotavlja Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalo partnerji, zlasti SBI. Vrednost projekta je približno 808.000 evrov.

---