Do sprememb volilne zakonodaje po dveh poteh

Niti za preoblikovanje volilnih okrajev niti za njihovo ukinitev in uvedbo preferenčnega glasu trenutno ni zadostne politične podpore. Predsednik republike Borut Pahor pričakuje, da se bo ta izoblikovala do poletja, ko naj bi pripravili predloge zakonskih sprememb za obe rešitvi.

LJUBLJANA > Ustavno sodišče je pred mesecem državnemu zboru naložilo, naj v dveh letih popravi meje volilnih okrajev. Zdaj je največji okraj kar štirikrat večji od najmanjšega, zato glas posameznega volilca nima povsod enake teže. Državni zbor bi lahko to neenakost odpravil tudi na kak drugi način, na primer z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu.

V prvih odzivih po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča so bile politične stranke zelo naklonjene spremembam, ki bi prispevale k bolj poštenim volitvam, po včerajšnjem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju pa se je pokazalo, da je o volilnem sistemu lažje teoretizirati, kot ga bo spremeniti v praksi.

60

glasov poslancev je potrebnih za ukinitev okrajev in uvedbo preferenčnega glasu

46

glasov pa za spremembo meja volilnih okrajev

Pod taktirko predsednika republike

Pahor je po srečanju z vodstvi vseh političnih strank, ki so zastopane v parlamentu, sporočil, da trenutno ni zadostne podpore niti za spreminjanje volilnih okrajev niti za ukinite okrajev in uvedbo preferenčnega glasu.

Za spremembo meja volilnih okrajev bi bilo treba spremeniti zakon o določitvi volilnih enot in volilnih okrajev, za kar bi potrebovali 46 glasov poslancev. Za ukinitev okrajev in uvedbo preferenčnega glasu pa bi bilo treba spremenit zakon o volitvah. Ta zakon lahko državni zbor spreminja z dvotretjinsko večino, torej z vsaj 60 glasovi poslancev.

Borut Pahor

predsednik republike

“Odločili smo se za pot, ki zagotavlja, da bi v primeru nezadostne podpore za uvedbo list s preferenčnim glasom imeli izdelano vse potrebno tudi za morebitno uveljavitev novele, ki bi spremenila okraje.”

Na sestanku pri Pahorju so se dogovorili, da bo zdaj pod taktirko predsednika republike stekla priprava sprememb obeh zakonov. Po okriljem Pahorjevega urada do delovala posebna skupina, v kateri bodo tudi predstavniki političnih strank. Vodstva strank naj bi se pri Pahorju vnovič srečala še pred poletjem in pregledala napredek. Pahor pričakuje, da se bo prav skozi proces teh usklajevanj izkristalizirala rešitev, sprejemljiva za večino.

Pisanje dveh zakonov je varnejša pot

Pahorju se zdi pisanje sprememb dveh zakonov varnejša rešitev. “Odločili smo se za pot, ki zagotavlja, da bi v primeru nezadostne podpore za uvedbo list s preferenčnim glasom imeli izdelano vse potrebno tudi za morebitno uveljavitev novele, ki bi spremenila okraje. To bo seveda trdo delo, vendar ali ni potrebno storiti vse, kar je v naši moči in kar smo dolžni storiti, da odpravimo sleherni sum na morebitno neustavnost naslednjih volitev?” sprašuje predsednik. Vprašanje je namenjeno poslancem, ki imajo škarje in platno. Pahor si ne predstavlja, da bi mandat končali, ne da bi odpravili to možnost neustavnosti.

Bodo naslednje volitve, če poslanci ne bodo odpravili neenakomernosti okrajev, neustavne? To lahko presoja le ustavno sodišče, če ga bo kdo povprašal o tem, pravi predsednik republike. Vseeno pa ostaja sum neustavnosti, kar zmanjšuje zaupanje ljudi v volilni sistem, dodaja.

Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost pri mejah okrajev, kar mora parlament popraviti tako ali drugače. Z uvedbo preferenčnega glasu bi naredili še korak dlje in uveljavili načelo, da imajo volilci odločilnejši glas pri izbiri svojih predstavnikov.

Držijo zavoro “starejše stranke”?

Poleg Pahorja so po včerajšnjem sestanku pred mikrofon stopili le še Zmago Jelinčič (SNS), Matej T. Vatovec (Levica) in Maša Kociper (SAB). V njihovih strankah se zavzemajo za ukinitev okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, tako da bi ljudje dobili odločilni vpliv na izbiro svojih predstavnikov v parlamentu.

Pri spreminjanju okrajev vidijo številne težave. Kot je dejal Vatovec, bi bilo “novo risanje volilnih okrajev, ki jih geografsko ni mogoče poenotiti, samo izgubljanje časa.” Kociprova pa je z obžalovanjem ugotovila, da si “nekatere starejše stranke” ne želijo sprememb, po katerih bi imeli volilci večji vpliv.

---