Koalicija in Levica trdita, da bi bil referendum brezpredmeten

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je zavrnil predlog SDS in SNS za razpis posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru o migracijah oziroma marakeški deklaraciji. V koaliciji in Levici so utemeljevali, da je takšen referendum brezpredmeten, predlagatelji referenduma pa so se spraševali, ali se vlada boji mnenja ljudstva.

 Foto: STA
Foto: STA

LJUBLJANA > V SDS in SNS so pobudo za razpis referenduma vložili 21. novembra lani, vlada pa je h globalnemu dogovoru ZN o migracijah pristopila 10. decembra.

Globalni dogovor ni v pristojnosti DZ

Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je tudi včeraj ponovil, da je pristop k dogovoru prava odločitev, s katero se je Slovenija pridružila večini držav, ki se želijo z izzivom migracij soočati usklajeno in v medsebojnem dialogu.

Poleg tega vsebinskega razloga, zaradi katerega referendum po Cerarjevem mnenju ni potreben, pa obstajajo tudi pravni in procesni razlogi, zaradi katerih referendum ni dopusten. Državni zbor lahko posvetovalni referendum razpiše le o zadevah, ki so v njegovi pristojnosti. H globalnemu dogovoru je formalno pristopila vlada. Gre torej za akt, ki nima zakonskega značaja in ne ustvarja obveznosti države, poudarja Cerar.

Referendumsko vprašanje, ki sta ga predlagali SDS in SNS, bi se glasilo: “Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?”

Takšno vprašanje po mnenju zakonodajnopravne službe DZ ni jasno, saj se deloma nanaša na akt, ki ni v pristojnosti parlamenta, deloma pa na interpretacijo tega akta. Glede na vsebino in obrazložitev se referendumsko vprašanje nanaša na globalni dogovor o migracijah, ki ni v pristojnosti DZ, vendar pa je vsebina v dogovoru o migracijah “lahko predmet obravnave državnega zbora in je širšega pomena za državljane”, so zapisali v zakonodajnopravni službi. Parlamentarni pravniki so še opozorili, da lahko državni zbor posvetovalni referendum razpiše, preden odloči o zadevi.

Se oblast boji ljudstva?

Branko Grims (SDS) je v imenu predlagatelja večkrat ponovil, da bi bil referendum potreben, ker bo državni zbor na podlagi marakeške deklaracije spreminjal vrsto zakonov, ki pa so v domeni državnega zbora. Tudi okoliščina, da je globalni dogovor o migracijah že sprejela generalna skupščina Združenih narodov, ne onemogoča glasovanja na posvetovalnem referendumu. Od dogovora o migracijah je vedno mogoče odstopiti, je prepričan Grims.

Proti predlogu za razpis posvetovalnega referenduma je glasovalo deset članov odbora, za pa jih je bilo pet. Zdaj bo o predlogu odločal še DZ na plenarni seji, kjer je pričakovati podoben izid.

Triurno razpravo sta s svojimi izvajanji v pretežni meri zaznamovala Grims in Miha Kordiš iz Levice; prvi tudi z dokazovanjem, da globalno segrevanje ne obstaja, drugi pa s trditvami, da so begunci tudi tisti ljudje, ki se selijo zaradi ekonomskih in podnebnih razmer.

Iz vrst predlagateljev in NSi je bilo na koalicijo in Levico večkrat naslovljeno vprašanje, ali se bojijo, da bi ljudje na referendumu odločili proti globalnemu dogovoru, in se zaradi tega tako otepajo razpisa posvetovalnega referenduma. “Oblast, ki se boji ljudstva, ni ljudska oblast,” je dejal Jožef Horvat iz NSi, ki je izpostavil po njegovem nedemokratično obravnavo predloga za referendum. Predlog sta že 21. novembra vložili SDS in SNS, odbor pa ga je na sejo uvrstil šele sredi januarja. Člani odbora še vedno čakajo tudi na to, da jim pristojno ministrstvo predstavi interpretativno izjavo, ki naj bi jo Slovenija priložila ob svoji aklamaciji v Marakešu.


Najbolj brano