Zaradi ene minute zamude so izgubili delavca

Zavod za zaposlovanje bo letos za sofinanciranje javnih del namenil 15 milijonov evrov, kar je deset milijonov manj kot lani. To je tudi razlog, da je zavrnil več kot tretjino prijavljenih. Velika večina je izpadla zgolj zato, ker so prijavo zaradi gneče na pošti oddali minuto kasneje kot tisti, ki so bili izbrani, in je denarja zanje že zmanjkalo.

DIVAČA, POSTOJNA > “Naš hišnik je vstal eno uro prej, čakal pred pošto, da ne bi zamudili. A je bil kljub temu po odprtju šele druga stranka na okencu in je na ovojnico dobil žig 8.02. In bilo je prepozno,” zgroženo pripoveduje ravnateljica Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača Damjana Gustinčič. 5. decembra je namreč divaška šola, tako kot še številni drugi prijavitelji, oddala vlogo za sofinanciranje javnih del za leto 2019. A ni bila uspešna. 27. decembra je dobila odgovor, da ni bila izbrana. Učenci v Divači, Senožečah in Vremah, ki se težje učijo in znajdejo v šoli, ne bodo dobili učne pomoči.

Usodna je bila minuta

Iz istega razloga je izpadla tudi Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna, ki je oddala dve ponudbi istočasno. “Informatorja smo dobili, predpostavljamo, da zato, ker bomo zaposlili invalida, javnega delavca za učno pomoč pa ne, čeprav ga potrebujemo. Tudi v rednih osnovnih šolah imamo namreč vse več otrok s posebnimi potrebami, zato potrebujemo več kadra, ki pa nam ga ministrstvo ne namenja,” pomočnica ravnateljice Darja Debevec pojasnjuje, da je javni delavec zato pomembna podpora. Na njihovi šoli pomaga predvsem v oddelkih posebnega programa, kjer učenci potrebujejo največ pomoči - pri učenju, gibanju, oblačenju. “Programi s področja vzgoje in izobraževanja bi morali imeti pri obravnavi prednost,” poudarja Debevčeva. Da takšen način izbora ponudb, ko odloča vrstni red, ni ustrezen, pa je bolj prišlo do izraza letos, ker je bilo tokrat denarja manj, čeprav je način vsako leto enak. “Takšen način je za zavod pač najlažji,” obžaluje.

2456

vlog za javna dela je bilo oddanih

1396

vlog je bilo odobrenih

1060

vlog je bilo zavrnjenih

Zaradi ene minute so dva javna delavca za učno pomoč izgubili tudi na sosednji OŠ Antona Globočnika Postojna. Čeprav so vlogo oddali ob 8.01, saj so bili pred njihovo tajnico v vrsti še štirje, so izpadli, ker so glede na dodatna merila dobili samo dve točki od štirih. “Če bi obkrožila, da je to delovno mesto primerno tudi za Rome in invalide, bi verjetno prišli skozi. A dejansko sem presodila, da zanje ni primerno. Če bi vlogo oddali ob 8.00, pa ti dve točki najbrž sploh ne bi igrali vloge,” na problematičnost takšnega izbora opozarja ravnateljica Sabina Ileršič. Hkrati tudi ona poudarja, da na šoli javne delavce res nujno potrebujejo, vprašanje pa je, ali to velja za vse javne delavce v vseh ustanovah.

Razliko bo pokrila občina

Ileršičeva se zato zahvaljuje za posluh občini, ki jim je, tako kot sosednji šoli, že odobrila polno financiranje javnega delavca.

Odločilne minute

Na zavodu so prispele ponudbe izbirali po sklopih. V sklopu programov s področja socialnega varstva so izbrali ponudbe, prejete že ob 8.00 uri (in še teh ne v celoti), v sklopu programov, v katere se lahko vključijo samo dolgotrajno brezposelne osebe, ponudbe, ki so jih prejeli do 8.04 ure, v okviru tretjega sklopa programov z ostalih področij pa ponudbe, prejete do 8.01 ure.

Postojnski župan Igor Marentič potrjuje, da bo ohranitev teh javnih delavcev omogočila občina s svojim denarjem, saj se zaveda njihovega pomena. Prav zato se mu zdi toliko bolj nesprejemljivo, da je ura tista, ki odloča o vlogi. “V postojnski občini je bilo oddanih 19 vlog. Na poštnem okencu toliko vlog ne pride skozi v petih, kaj šele v eni minuti.”

Neizbranih skoraj polovica

Mojca Ulaga, skrbnica programa javnih del na Zavodu RS za zaposlovanje, pojasnjuje, da je glavni razlog za zavrnitev velikega števila ponudb precejšnje znižanje razpoložljivega denarja. Letos je na voljo kar deset milijonov evrov manj kot lani, ko je zavod za izvajanje programov javnih del razdelil 25 milijonov evrov.

V tem okviru je zavod izbral 1396 ponudb, zavrnil jih je 1060, dve sta še v obravnavi, od 20 ponudb pa so prijavitelji odstopili.

Med neizbranimi je kar 874 ponudb, ki niso bile izbrane prav zaradi predhodne razdelitve razpoložljivega denarja. Od tega je 349 takih, ki so prispele točno ob 8.00 in so jih nato razvrstili po dodatnih merilih. Ostale so zavrnili zato, ker so prispele pred ali po odprtju javnega povabila, ker so bile nepravilno opremljene ali niso izpolnjevale pogojev.

Nasprotujoči si odgovori zavoda

Na zavodu trdijo, da čas oddaje ponudbe sicer ni merilo za izbor, a hkrati dodajajo, da 47. člen zakona o urejanju trga dela določa, da se morajo ponudbe obravnavati po vrstnem redu prispetja. Samo za ponudbe, ki prispejo v isti minuti, za razvrstitev uporabljajo še dodatna merila. Čeprav je ponudnik pravočasno oddal formalno popolno ponudbo, ki izpolnjuje vse pogoje, je zavod torej po vrstnem redu izbral le toliko ponudb, kot je bilo na voljo denarja.

A kljub temu se na zavodu z oceno, da niso bili izbrani najboljši programi, temveč tisti, ki so imeli največ sreče na pošti ali na sprejemnih okencih, ne strinjajo. Vrstni red je po njihovem pomemben le za tiste ponudbe, ki so pravočasne, popolne in izpolnjujejo vse pogoje javnega povabila ter zadostijo osnovnemu merilu, da so v evidenci brezposelnih oseb prijavljene ustrezne brezposelne osebe. Enako trdijo tudi na ministrstvu za delo. Toda divaški in postojnskima osnovnima šolama se je zgodilo ravno to: njihove ponudbe so bile pravočasne in popolne, izpadli pa so zato, ker na pošti niso bili prvi v vrsti. Dodatna merila so na zavodu upoštevali zgolj pri tistih, ki so oddali vlogo v isti minuti in je bilo denarja v enem sklopu premalo za vse prijave v tej minuti. Vsi, ki so prijavo oddali kasneje, so izpadli.

Na zavodu še menijo, da dodatnih vsebinskih kriterijev za izbor, razen skladnosti vsebine s katalogom javnih del, ni mogoče postaviti. Z merili za območje celotne države po njihovem ni mogoče dati prednosti javnim delom z določenega področja, saj so prednostne potrebe lokalnih skupnosti zelo različne. Prav tako pa naj bi bila javna dela prvenstveno namenjena aktiviranju dolgotrajno brezposelnih in ne izvajalcem ali uporabnikom storitev.

---