Moje novoletne zaobljube

No, pa smo. V svežem, po mehčalcu dišečem in še ne zapackanem 2019. Božično-novoletni kažin je pogoltnil čas, vsi smo se prikotalili nazaj v običajni direndaj. Lučke bodo počasi ugasnile; upam, da tiste, ki gorijo znotraj nas, nikoli. Živeti v notranji temi ni najbolj prijetno.

Ste letos morda vi kaj podarili Božičku ali dedku Mrazu? Recimo kakšno novoletno zaobljubo? Zaobljube so fajn, tudi tiste, ki se rojevajo spontano, skozi vse leto, daleč najbolj pa tiste, ki jih res izpolnimo. Take, ki jih dodelimo sebi, in tiste, ki jih podarimo drugim. Če ste konec prejšnjega meseca le mrzlično in brezglavo rudarili med množico po zaslužka lačnih shopping centrih in iskali različne navdihe samo tam, ste, po mojih vatlih, udarili mimo. Čeprav na nek način razumem tudi tiste, ki najdejo svoje veselje prav tam in tako. Vsak izbere svoje poti, če je z njimi tudi zadovoljen, pa naj razmisli vsak sam. Razmislek o svojih življenjskih poteh je sicer zelo koristen opravek, skoraj tako kot jesti ali spati. Zaželeno preden srečate abrahama ali žurate za sedemdesetletnico.

Moje ponovoletno darilo vam je grozd zaobljub iz mojih njiv in gozdov spoznanj in znanja. Za bolj mehko, svileno, mavrično, vsem brbončicam prijetno, predvsem pa spoštovanja kipečo komunikacijo. Spol v jagodah grozda se izmenjuje. Poljubno ga zamenjajte. Izvolite in izbirajte:

Zaobljube so fajn, tudi tiste, ki se rojevajo spontano, skozi vse leto, daleč najbolj pa tiste, ki jih res izpolnimo. Take, ki jih dodelimo sebi, in tiste, ki jih podarimo drugim.

• V svoj besednjak bom zagozdil štiri drobne besedice: hvala, prosim, oprosti, izvoli. Radodarno jih bom trosil naokrog.

• Za vsaj tretjino bom zmanjšala visenje na fejsu, tviterju, snepčetu in ostalih družbenih omrežjih.

• Če bom besedo dal, jo bom držal. Prilepljeno s sekundnim lepilom, ki drži za večno.

• Ljudem ne bom težila z neumnostmi. A ja, in najprej se bom naučila presoditi, katere so te neumnosti.

• Ne bom se pogovarjal samo o vremenu. Razen, ko bo snežilo sredi avgusta.

• Ne bom več zamujala. Nikamor. (Ta je močna!)

• Ne bom se pogovarjal po mobilnem telefonu, ko bom v družbi z drugimi ljudmi, razen, ko bo res nujno. A ja, in naučil se bom realno presoditi, kaj je res nujno.

• Pomagal bom svojim prijateljem in sodelavcem, kadarkoli bo to mogoče.

• Vsak dan bom komu namenila vsaj en iskren kompliment.

• Ne bom več nakladal ves čas v tri dni, samo da nahranim svoj večno sestradani ego. Nahranil ga bom raje s kakiji ali njoki.

• Šel bom k zobozdravniku. Ali se vsaj vpisal v čakalno vrsto. Upam, da bom na vrsti v letu 2019.

• Objela bom svoje najbližje večkrat. Tiste ob meni vsaj enkrat na dan.

• Obiskal bom svoje starše, vsaj enkrat na teden. Razen če živijo na Novi Zelandiji.

• Svojim bližnjim bom vsaj enkrat na mesec pripravila presenečenje. Pozitivno, seveda. Mini ali maxi.

• Veliko se bom smejal. In bom nasmejal tudi druge.

• Nikogar ne bom opravljala. (Tudi ta je močna!)

• Šla bom volit. Če ni druge izbire, tistega manj škodljivega.

• Nikomur ne bom nikamor lezel. Nikomur se ne bom klanjal. Če srečam britansko kraljico, se ji bom prijazno nasmehnil.

• Ljudi bom gledal v oči. Vsekakor bom poskušal pogled zadržati nad brado. Dekolte gor ali dol.

• V trgovini z vozičkom ne bom več rukala v zadnjico tistega pred mano v vrsti.

• Moja roka ne bo mrtva riba, ko se bom s kom rokovala. In tudi ne bo stiskalec za orehe.

• Natakarja in benzinaiota ne bom tikala (besedno, seveda), če ga ne bom poznala in če se že prej oba ne bova tikala.

• Ko bom vstopil v dvigalo, bom pozdravil sopotnike, tudi če jih ne bom poznal.

• Preden bom komu poslala mail, bom še enkrat prebrala, kaj sem napisala. A ja, ne samo prebrala, tudi popravila, če bo treba.

• Če bom povabljen na sprejem, žur, kosilo, zajtrk ..., bom vedno sporočil, ali pridem ali ne. In s kom. In če bom šel, se bom dan kasneje zahvalil za vabilo.

• Ko bom želela komu kaj podariti, iskanje primernega darila ne bo samo nujen opravek. Naredila bom domačo nalogo in razmislila, česa bi se obdarovanec razveselil.

• Podobno bom dodal vrednost čestitkam. Pisanje ne bo samo nujen opravek in pritisk na gumb sent - vsem iz imenika.

• Začela bom ločevati odpadke. In ne bom več kupovala plastičnih vrečk.

• (dopišite sami)

Pretežko? Mogoče bo lažje, če začnete z enim korakom, z eno alinejo. In jo posadite vase kot vejico bršljana. Ta se nato ob primerni klimi kar sam razraste in prekrije najtrdovratnejši beton in najbolj zarjavela železa. In tako ustvari zelenje, življenje, mogoče celo prižge kakšno lučko znotraj naših zaprašenih tunelov. Tako, ki sveti vse leto. Brez elektrike.

---