Vse ustavne obtožbe vložili v SDS

Predsednik vlade Marjan Šarec je v odzivu na predlog ustavne obtožbe, ki so ga včeraj zoper njega vložili poslanci SDS in SNS, dejal, da ga je obtožba “samo spomnila, da imamo opozicijo in da ne sedi križem rok”. Dodal je, da je obtožba tokrat bolj poleno pod nogami kot pa resen institut.

LJUBLJANA > Poslanci SDS in SNS so vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja. Kljub napovedi se v NSi obtožbi niso pridružili.

Neuresničenih je 12 sodb

“Ne vidim razloga, da bi bilo zdaj, ko je šele sto dni te vlade, nujno dati ustavno obtožbo,” je ocenil Šarec. “Moje stališče je vedno bilo, da je treba sodbe spoštovati. Tako zagotavljam pri odnosih s Hrvaško in tako zagotavljam tudi pri sodbah ustavnega sodišča,” je dejal Šarec. Odločitev NSi pa se mu zdi logična, saj je obtožba bolj poleno pod nogami kot pa resen institut. Šarec je še spomnil, da mu je zdaj že nekdanja predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat pred približno 50 dnevi, ko se je srečal z njo, “dala neko torbo”. “Notri je, mislim da, 12 neuresničenih sodb ustavnega sodišča za dolga leta nazaj”.

Očitajo mu diskriminacijo šoloobveznih otrok

Poslanci SDS in SNS so se odločili za vložitev predloga ustavne obtožbe zoper Šarca po tistem, ko je DZ v četrtek zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so v SDS skušali uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnega šolstva.

Predlagatelji v predlogu ustavne obtožbe Šarcu očitajo, da kot predsednik vlade, ki je pristojen za njeno vodenje in usmerjanje, še vedno vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obvezni javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja na zasebnih osnovnih šolah. S tem ustvarja neenakost ter krši ustavo, so prepričani v SDS in SNS.

Šarec bi moral po njihovem mnenju ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, zato mu očitajo opustitev dolžnega ravnanja. Ker pa še vedno dopušča vztrajanje pri neenakosti pred zakonom, diskriminacijo, kršitev načel pravne države in delitve oblasti, pa je tudi “podana odgovornost pri izvrševanju funkcije, ki ima za posledico poleg povzročitve nepopravljive škode tudi izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države”, so zapisali v predlogu. S tem je po njihovem mnenju storil tudi kaznivo dejanje nevestnega dela v službi.

Predsedniku vlade očitajo kršitev več členov ustave in zakona o vladi. Po njihovem predlogu naj bi DZ ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je Šarec kršil številne ustavne določbe in naj mu preneha funkcija.

Četrti poskus

To je v samostojni Sloveniji četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade oziroma države pred ustavnim sodiščem. Da bi obtožba prišla do presoje ustavnih sodnikov, je tudi tokrat malo verjetno, saj bi moralo takšen sklep podpreti vsaj 46 poslancev.

Nobeden od treh dosedanjih predlogov ustavne obtožbe ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Pobudnik vseh je bila stranka SDS. Prvi predlog je vložila leta 1998 zoper tedanjega premierja Janeza Drnovška. V začetku leta 2010 so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka. Leta 2014 je SDS napovedala ustavno obtožbo za takratno premierko Alenko Bratušek, vendar je ta nekaj tednov kasneje odstopila. Predlog ustavne obtožbe pa je januarja letos prestal tudi tedanji premier Miro Cerar.

---