Film o furmanih je film o drugem svetu

V postojnskem kulturnem domu je v ponedeljek zvečer skorajda zmanjkalo sedežev za vse, ki so si želeli ogledati premiero prvega in drugega dela celovečernega dokumentarnega filma Dediščina furmanstva, prvega filma o tej temi pri nas sploh. Pod scenarij in režijo sta se podpisala priznana ustvarjalca postojnskih korenin Drago Mislej - Mef in Dušan Milavec.

Ustvarjalci filma so pred kamero povabili skoraj 40 pričevalcev, ki 
so osvetlili tedanji čas in njegove zgodbe. Foto: arhiv Studia Proteus
Ustvarjalci filma so pred kamero povabili skoraj 40 pričevalcev, ki so osvetlili tedanji čas in njegove zgodbe. Foto: arhiv Studia Proteus

POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA, PIVKA > “Včasih rečem, da smo imeli srečo, jaz in moja generacija, da smo živeli v dveh svetovih. Prvi, diametralno nasproten današnjemu, je trajal vse do 1950. leta, potem se je vse obrnilo in z zmeraj večjo hitrostjo in naglico gre v eno smer. Kam? Neznano, neznano naprej,” film sklene misel profesorja Silva Faturja iz Zagorja, enega od skoraj 40 v filmu nastopajočih pričevalcev. Čeprav želi film v prvi vrsti pozabi iztrgati dediščino furmanstva, hkrati nosi globlje sporočilo tudi za sodobni čas. Čas, v katerem se, kot poudarja izvršni producent filma Ernest Zakarija, sicer gibljemo zelo hitro, toda - ali tudi dejansko napredujemo? “Gibljemo se prehitro in si premalo časa vzamemo za vse lepote, ki nas obdajajo,” meni Zakarija.

Tudi zgodbe zadnjih furmanov

O časih, ko so bile poti prilagojene konjem in ko so se informacije širile predvsem od ust do ust, v filmu pripovedujejo zadnji še živeči furmani in njihovi potomci, stari obrtniki, raziskovalci in preučevalci furmanstva in tisti, ki to dediščino in izročilo ohranjajo za nove rodove ali se tedanjih časov še spominjajo iz mladosti.

Trgovska cesta spremenila življenje krajev ob njej

Furmanstvo je živelo od 17. do 20. stoletja. Razcvet je doživelo po letu 1728, ko so po ukazu avstrijskega cesarja Karla VI. takratno cesto Dunaj-Trst temeljito obnovili in razširili tako, da sta se na njej lahko srečala dva voza. Furmanstvo je bilo ena najpomembnejših dejavnosti prebivalcev ob tako imenovani cesarski oziroma Commerzial strasse - trgovski cesti na tem območju. Z njim so bile neposredno povezane še druge dejavnosti, od kolarstva, kovaštva, sedlarstva in čevljarstva do gostilničarstva. Dograditev južne železniške proge 1857 je prinesla zaton furanja na dolge proge, na krajših razdaljah pa je prevozništvo z vozovi in vprežno živino živelo do konca 50-ih let 20. stoletja.

Scenarist in režiser Drago Mislej - Mef pravi, da gre za zelo bogato temo: “Ko sem napisal scenarij, sem ugotovil, da nimam pojma. In smo začeli v obratni smeri ...” Nastal je preplet dokumentarne pripovedi, osebnih zgodb in igranih prizorov.

Film, ki so ga snemali v Postojni, Pivki, Ilirski Bistrici, Loški dolini, Logatcu, Rakitni, Ajdovščini, Trstu in še kje, je nastal v okviru 66.500 evrov vrednega projekta Ohranjanje dediščine furmanstva ob cesarski cesti Dunaj-Trst s poudarkom na območju sedanje občine Postojna. Zanj so kulturno društvo Kolut, podjetje Studio Proteus in Občina Postojna na razpisu LAS med Snežnikom in Nanosom pridobili večinoma evropski denar.

Film bodo v petek ob 19. uri predvajali še v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici, prihodnjo sredo pa še v Krpanovem domu v Pivki. Predvajale ga bodo tudi lokalne televizije v regiji, objavljen bo tudi v spletnem arhivu Studia Proteus. Podarili pa ga bodo tudi vsem knjižnicam, tudi šolskim, v Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici ter tukajšnjim muzejem in turistično-informacijskim centrom.


Najbolj brano