Mladoletni migranti še ostajajo v Postojni, a jih bo manj

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, kjer že več kot dve leti poteka pilotni projekt nastanitve mladoletnih migrantov brez spremstva, bo te gostila še naprej, a v manjšem številu. Pristojna ministrstva medtem iščejo sistemsko rešitev. Postojnski župan pa je o “primeru dobre prakse” vključevanja migrantov v lokalno okolje spregovoril tudi v Marakešu.

POSTOJNA > “Seveda,” na vprašanje, ali se uči slovenščine, izstreli 19-letni Nabeel Ahmed Yusafzai iz Pakistana. “Zdaj obiskujem deveti razred osnovne šole na ljudski univerzi. Ko bom končal, bom šel za avtomehanika. Naslednje leto bom mogoče tukaj najel manjše stanovanje,” nadaljuje delno v angleščini, delno v slovenščini. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, naprej je bil v centru za tujce, nato v azilnem domu, nazadnje pa je prišel v postojnsko Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo (SGLŠ) in ostal. “Ko sem prišel sem, mi je oče postavil tri vprašanja: kašni so ljudje, kako se obnašajo do mene in ali sem zadovoljen. Ker sem na vse odgovoril pozitivno, mi je predlagal, da ostanem tukaj.”

Spoštuje kulturo okolja

Tudi sam prizna, da je eden redkih, ki ni nadaljeval poti proti severu ali zahodu. “Ljudje v Postojni so dobri, nas že poznajo, pozdravljajo. Odkar sem tukaj, nisem srečal še nikogar, ki bi mi rekel kaj slabega. Prepričan pa sem, da je treba spoštovati kulturo okolja, kjer živiš.”

364

mladoletnikov brez spremstva je v dobrih dveh letih izvajanja projekta skupno bivalo v SGLŠ

36,5

dni je bila povprečna doba bivanja posameznega mladoletnika

Pogovarjava se v postojnski gostilni in piceriji Čuk, kjer že več kot po leta dela kot pomočnik v kuhinji in čistilec. “Želim biti kar najbolj samostojen, zato sem se odloči, da si poiščem delo. Tukaj je super. Lastnik je dober človek in zame še posebej poskrbi. Delam, ko nisem v šoli. Le ob sredah sem prost,” nam še pove Nabeel.

David Nikolič, lastnik gostilne in picerije Čuk, pravi, da je pobuda sprva prišla s strani strokovnega osebja, ki skrbi za mladoletne migrante. Sprejel jo je brez zadržkov in jim - tudi zato, ker ustreznega kadra v gostinstvu ni prav lahko najti - dal priložnost, da se izkažejo, prav tako kot jo da domači mladini, med katero pa zadnje čase opaža vse manj interesa, da bi se kaj naučila. “Pri nas ne delamo izjem in ne postavljamo posebnih kriterijev po kulturi, veri, ampak gledamo izključno na to, kakšen človek si. Fantje so izrazili željo, da bi poizkusili. Vzeli smo prvega, drugega, tretjega, zdaj je pri nas že četrti. Z Nabeelom nimamo nobenih težav. Hitro se je priučil in dela vse, kar mu naročimo. Je zelo skrben, zaupam mu tudi ključ gostilne. Ko zadnji konča, zaklene in vključi alarm.” Za svoje delo prejema enako plačilo kot slovenski dijaki in študenti, ki delajo pri njih.

Župan: integracija je lažja v manjšem mestu

“Mislim, da je Postojna trenutno edino mesto v Sloveniji, ki je sprejelo migrantske otroke brez spremstva. Smo primer dobre prakse na področju integracije teh otrok v družbo. Eden od njih je postal celo ambasador Unicefa. Naučil se je slovensko, pri nas obiskuje srednjo šolo in je že postal del skupnosti,” pravi postojnski župan Igor Marentič, ki si želi, da bi mladoletni migranti tukaj ostali, saj verjame, da je v manjšem mestu in ob bivanju z vrstniki integracija lažja.

Na povabilo Unicefa je Marentič prejšnji teden kot edini župan iz Slovenije gostoval na globalnem forumu županov v Marakešu, ki je potekal ob robu globalne konference o migracijah, njegov namen pa je bil seznaniti mesta z naprednimi možnostmi, kako se vključiti v begunsko problematiko. Na njem je sodelovalo približno 70 županov iz vsega sveta, ki so sprejeli tudi župansko deklaracijo o migracijah in jo posredovali konferenci Združenih narodov.

Preveč jih težko obvladujejo

Cvetka Kernel, ravnateljica SGLŠ, pravi, da bodo s projektom nadaljevali še eno leto pod pogojem, da se bo število nastanjenih migrantov zmanjšalo z 28 na 19. Čeprav so imeli zaradi velike fluktuacije zmogljivosti zelo redko polno zasedene, so, kot pravi Kernelova, v tem času videli, kakšno število je obvladljivo.

Nerešena težava pa ostaja, da nimajo izhoda iz programa za mladoletnike, ki imajo že priznano mednarodno zaščito, v primeru, da ne spoštujejo pravil bivanja v dijaškem domu, saj jih ne morejo izključiti, ker nimajo kam drugam. Na to bo morala odgovoriti sistemska rešitev. Kljub temu pa je Kernelova prepričana, da je projekt vredno izvajati, četudi svoj namen doseže le pri manjšem številu vključenih.

Na uradu za oskrbo in integracijo migrantov potrjujejo, da nastanitev mladoletnikov ostaja urejena na enak način še najmanj do konca leta 2019 oziroma do vzpostavitve sistemske rešitve, za kar z ostalimi pristojnimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami pripravljajo osnutek. Takšen je tudi predlog sklepa vladi, ki ga bo predvidoma sprejela ta teden.

Vključujejo se v različne dejavnosti

Projekt, ki letno stane približno 500.000 evrov in vključuje stroške nastanitve, materialne oskrbe in strokovnega osebja, v uradu ocenjujejo kot strokovno uspešno delujoč. “Mladoletnikom je zagotovljena ustrezna ločena in varna nastanitev s 24-urno oskrbo, ki jo glede na njihovo ranljivost potrebujejo. Tovrstna nastanitev mladoletnikom omogoča tudi lažjo vključitev v družbo, kar pomeni tudi učinkovitejšo in hitrejšo integracijo in socializacijo.”

Na voljo so jim različne aktivnosti, od (neformalnega) izobraževanja in opismenjevanja do spoznavanja s kulturo, družbenimi normami. Vključujejo se v različne skupne dejavnosti, sodelujejo pri prireditvah in projektih. “Ob primernem odnosu in izkazanem spoštovanju vsakega posameznika pa so se pripravljeni precej potruditi za čim boljšo vključenost v slovensko družbo,” še poudarjajo na uradu.

---