Dvig plače da, vendar usklajen

Zakonski predlog za dvig minimalne plače, prvič že z novim letom, kljub nasprotovanju delodajalskih organizacij nadaljuje svojo zakonodajno pot. Koalicija bo morda naredila korak nazaj v drugi in tretji obravnavi zakona. Odprti ostajata vprašanji, kdaj iz minimalne plače izločiti vse dodatke ter kako poseči v formulo za izračun minimalne plače.

 Trenutno je minimalna plača le za dva evra višja od praga tveganja  
revščine.  Foto: STA
Trenutno je minimalna plača le za dva evra višja od praga tveganja revščine.  Foto: STA

LJUBLJANA > Zakonski predlog, ki ga je za dvig minimalne plače pripravila Levica, s podpisi pa so ga podprli poslanci vseh strank koalicije, predvideva postopne dvige minimalne plače.

Postopni dvigi

Prvič bi država minimalno plačo dvignila čez dober mesec, 1. januarja 2019, in sicer s sedanjih 638 evrov neto na 667 evrov neto. Nato bi se minimalna plača 1. januarja 2020 dvignila na 700 evrov neto. Z začetkom leta 2021 pa bi po predlogu Levice začela veljati stalna formula za določanje minimalne plače. Po tej formuli bo moral biti neto znesek minimalne plače 20 odstotkov višji od minimalnih življenjskih stroškov. Upoštevaje trenutne minimalne stroške bi bila minimalna neto plača leta 2021 736 evrov. “Formula, ki postavlja najnižjo plačo v državi vsaj 20 odstotkov nad minimalne življenjske stroške, je najboljši garant za to, da se bo delo v tej državi res končno izplačalo,” pravi koordinator Levice Luka Mesec.

Dvig minimalne plače in uvedbo formule za njeno usklajevanje podpirajo številne humanitarne organizacije, med njimi Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine in Slovenska filantropija.

Predlog Levice predvideva še, da bi se že januarja 2019 iz minimalne plače izvzeli vsi dodatki; torej dodatki za delovno dobo, za težje pogoje ter za delovno in poslovno uspešnost. Za Levico je nesprejemljivo, da delavci nad minimalno plačo prejemajo te dodatke, delavci na minimalni plači pa jih imajo vštete v plačo.

Vlada je zadržano za

V delodajalskih organizacijah te predloge zavračajo, ker v procesu socialnega dialoga niso bili usklajeni z delodajalsko stranjo. Opozorilom, da bi takojšnje in neusklajene spremembe preveč povečale stroške dela, je prisluhnila tudi vlada.

Včeraj zjutraj se je formalno opredelila do predloga zakona o minimalni plači. Ne nasprotuje mu, opozarja pa, da je treba zaradi predvidljivosti poslovnega okolja minimalno plačo poviševati postopno in premišljeno.

“Z vidika predvidljivosti poslovnega okolja je namreč neprimerno, da se spremembe sprejete decembra 2018 začnejo uporabljati že januarja 2019,” je vlada sporočila poslancem. Skrbi jo predvsem učinek izločanja dodatkov iz minimalne plače, zato svetuje premislek, ali ne bi veljalo dodatkov izločati postopoma.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je pred poslanci potrdila, da vlada “ne nasprotuje” dvigu minimalne plače, bi pa bilo treba pred dokončnim sprejetjem zakona vzpostaviti socialni dialog s socialnimi partnerji. Skrb, da bi imela takojšnja izločitev vseh dodatkov iz minimalne plače negativne učinke, so včeraj ob predstavitvi stališč poslanskih skupin izpostavili v Desus in SMC. Še posebej jih skrbi izločitev dodatka na delovno dobo, saj bi to lahko še poslabšalo konkurenčnost starejših iskalcev zaposlitve.

Nikoli ne bo pravi čas

Očitke, da je bilo v postopku uveljavljanja sprememb premalo socialnega dialoga, pa je v imenu LMŠ zavračala Jerca Korče. Pri nobenem od dosedanjih dvigov minimalne plače ni bilo soglasja delodajalcev, je opomnila in dodala: “Imam občutek, da nikoli ne bo pravi čas za dvig minimalne plače.” Zavrnila je tudi očitke, da se politika s predlaganimi spremembami vmešava v gospodarstvo. “Ali se država vmešava tudi, ko gradi ceste in mostove, deli subvencije in izobražuje kader?” je vprašala. Glede na gospodarske razmere bi se moral dvig minimalne plače zgoditi sam po sebi. Ker se ni, je država posegla s svojim predlogom.

V SDS in NSi medtem vztrajajo, da je treba znižati obdavčitev dela in tako povišati neto plače vseh zaposlenih. Ukrep, ki ga predlaga Levica, podpirata pa koalicija in SNS, naj bi namreč rušil razmerja med plačnimi razredi in povzročil, da bi povišanje koristilo predvsem državi. Ta bi zaradi višje minimalne plače pobrala več davkov in prispevkov na plače. Nekateri delavci bi zaradi višjih prejemkov izgubili pravico do prejemanja socialnih transferjev, še opozarjajo.


Najbolj brano