Denar v smeteh

Gasilska akcija odvažanja nakopičene mešane odpadne embalaže ne daje povsod dobrih rezultatov. Kupi embalaže se v mnogih zbirnih centrih še niso zmanjšali, velika požarna nevarnost ostaja, enako nevarnost, da bi burja smeti razpihovala po okolici. K sreči se je začela zima, ki je zaustavila gnitje in bo morda povzročila pogin golazni, ki se koti v teh smeteh.

Kot kaže, bodo morala nekatera komunalna podjetja s svojimi starimi, razpadajočimi kupi, ki so primerni le še za sežig, stisniti zobe vsaj še do februarja, ko naj bi začel veljati poseben interventni zakon. Takrat se bo s podjetji, ki imajo dovoljenja za obdelavo tovrstnih odpadkov, pogajalo okoljsko ministrstvo. Pri določanju pogojev in cene odvoza bo imelo večjo moč, kot jo imajo zdaj posamezne komunale.

Okoljsko ministrstvo to imenuje izsiljevanje, mi bomo temu rekli osnovna zakonitost ponudbe in povpraševanje v tržnem sistemu.

Te so bolj kot ne nemočne. Uredba, ki jo je konec oktobra sprejela vlada, jim omogoča, da embalažo, ki je nočejo prevzeti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, predajo neposredno obdelovalcem. Obdelovalci naj bi iz poplave ponudb, ki jim jih pošiljajo komunale, izbrali tiste, ki se jim najbolj izplačajo. Za največ 120 evrov na tono odpadne embalaže naj nekatera podjetja ne bi bila pripravljena križariti po Sloveniji.

Okoljsko ministrstvo to imenuje izsiljevanje, mi bomo temu rekli osnovna zakonitost ponudbe in povpraševanje v tržnem sistemu. Zasebno podjetje od vseh ponudb izbere tisto, ki mu prinaša največji dobiček.

Vprašanje, ali je takšno obnašanje (nekaterih) podjetij za obdelavo odpadkov v okoliščinah, ko se Slovenija utaplja v smeteh, moralno ali ne, bi bilo umestno, če ne bi poznali zgodovine te težave. Računsko sodišče je na krivičnost in nevzdržnost sistema ravnanja z odpadno embalažo prvič opozorilo že leta 2010, nato pa še leta 2015. Država ni ukrepala, sistem je ostal nespremenjen do letos, ko se je podrl.

Stroški bodo zdaj resnično visoki, pa ne le stroški interventnega odvoza, ki naj bi jih ministrstvo izterjalo od družb za ravnanje z odpadno embalažo. Visoki so tudi okoljski stroški, saj je velik del neprevzete embalaže razpadel do te mere, da ni več primeren za reciklažo. Nastala pa je tudi visoka moralna škoda. Ob pogledu na prenatrpane zbirne centre se namreč marsikdo sprašuje o smiselnosti ločevanja odpadkov.


Preberite še


Najbolj brano