Od tolerance do tragedije
Komentarji
27. 11. 2018, 05.55
, posodobljeno: 13. 01. 2019, 19.02
V teh dneh je v središču pozornosti, domače in mednarodne, ženska. Trpinčena ženska. Ženska kot žrtev družinskega nasilja, kateremu je pogosto izpostavljena dolga leta in se, ne tako redko, konča tragično. Ženska kot drugorazredna državljanka, ki pogosto ne dobi zaščite, ko jo potrebuje, ker varuhi reda ne morejo ukrepati, dokler se kaj ne zgodi.
Kdor spremlja dogajanje v sosednji Italiji, lahko vsak dan sliši za nove in nove zgodbe o družinskih tragedijah. V Sloveniji je slika, na srečo, vsaj nekoliko drugačna, čeprav se tudi pri nas nekateri primeri končajo tragično. Tudi potem, ko ženska reče, da ima življenja, prežetega z nasiljem, zadosti in gre po svoji poti. Nasilje ne izbira družbenih slojev, dogaja se tako v najnižjih kot najvišjih. Razlogi so različni, včasih je dovolj že to, da ženska med pospravljanjem preveč ropota, kar pri nasilnem partnerju sproži plaz.
Z alkoholom povezano nasilje je pogosto neprepoznano, hitrih rezultatov na področju alkoholne politike pa, žal, ne gre pričakovati.
Kljub mnogim kampanjam, s katerimi skušajo strokovnjaki že leta ozavestiti ženske, naj se uprejo nasilju, se še vedno dogaja, da modrice v javnosti opravičujejo z nerodnostjo, padci po stopnicah ... Zakaj? Eden od razlogov je lahko ekonomska odvisnost od nasilneža, na drugi strani pa obljube, da se to ne bo več zgodilo, da se je spozabil, da je imel težak dan. Ko pa postanejo “težki” že vsi dnevi, je skrajni čas, da ženska poskrbi zase in za otroke. Če ne gre drugače, pa tako da vsaj začasno poišče zatočišče v varni hiši in se poskusi ekonomsko postaviti na lastne noge.
Vsekakor je alkohol eden od najpomembnejših sprožilcev nasilja. Ta v kombinaciji z drugimi “vzroki”, ki jih najde nasilnež, kraljuje za številnimi slovenskimi zaprtimi domačimi vrati. Domovi, ki bi morali biti svetišča varnosti, so za mnoge ženske in otroke vse prej kot to.
Tudi o tem so spregovorili na včerajšnji nacionalni konferenci o alkoholni politiki, na kateri so med drugim izpostavili, da 43 odstotkov slovenskih prebivalcev, starih od 25 do 64 let, pije visoko tvegano. Z alkoholom povezano nasilje je pogosto neprepoznano, hitrih rezultatov na področju alkoholne politike pa, žal, ne gre pričakovati. Ne v družbi, ki je do alkohola in pijančevanja tako tolerantna, kot je naša. In ne v družbi, ki žrtve nasilja ne vidi vedno kot žrtve, pač pa “sprožilec” nasilja išče najprej pri njej.