Alkohol vsako leto pokoplje tisoč Slovencev

V Sloveniji ima 170.000 do 200.000 ljudi težave s prekomernim pitjem alkohola. Če prištejemo še njihove svojce, je ljudi, ki trpijo zaradi alkohola, pri nas približno 800.000. Nasilje in alkoholizem sta dve različni stiski, ki pa sta zelo pogosto povezani med seboj.

LJUBLJANA > Zaradi bolezni, izključno povezanih z alkoholom, in prometnih nesreč, ki jih povzročijo pijani vozniki, vsako leto v Sloveniji umre približno tisoč oseb.

Alkohol in nasilje gresta z roko v roki

Škodo, ki jo alkohol povzroča družbi, je mogoče le deloma ovrednotiti v denarju. Zdravstveni stroški nanesejo približno 147 milijonov evrov letno, če jim prištejemo še stroške zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in kriminala (kraj in vandalizma), se ta številka povzpne na 228 milijonov evrov na leto. Da bi zajeli vso škodo, ki jo slovenski družbi povzroča alkohol, pa bi morali prišteti vsaj še stroške zmanjšane delovne produktivnosti in duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok.

Kar 43 odstotkov jih pije visoko tvegano

Merica alkoholne pijače (10 gramov čistega alkohola) je v enem decilitru vina, 2,5 decilitra piva ali 0,3 decilitra žganja. Visoko tvegano pijejo tisti, ki na dan popijejo več kot dve merici (moški) oziroma več kot eno merico (ženske). V skupini tistih, ki visoko tvegano pijejo, so tudi moški, ki so v zadnjem letu vsaj ob eni priložnosti popili več kot pet meric, in ženske, ki so popile več kot tri merice.

Alkohol in nasilje sta dve različni težavi, a pogosto povezani, so včeraj poudarjali udeleženci 4. nacionalne konference o alkoholni politiki v Sloveniji. Ko socialni delavec naleti na družino, zapleteno v vrsto težav, od revščine in brezposelnosti do morda zanemarjanja otrok, se mora vprašati, ali sta v tej družini prisotna tudi alkohol in nasilje, pravi Štefan Lepoša, nekdanji dolgoletni direktor centra za socialno delo, zdaj pa predsednik društva Abstinent. Vsaj 70 odstotkov vseh uporabnikov Centrov za socialno delo naj bi imelo na nek način težave z alkoholom, pravi. Želi si, da bi se CSD, ki so še v fazi reorganizacije, kadrovsko okrepili prav s strokovnimi sodelavci, usposobljenimi za obravnavo odvisnosti.

Alkohol in nasilje nista le težavi nižjih družbenih slojev. “V vsakem okolju, kjer odkrijemo alkoholizem, je treba poizvedeti tudi o nasilju v družini, saj gresta alkohol in nasilje velikokrat z roko v roki,” poudarja tudi družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček z ljubljanske medicinske fakultete. “Tako tuje kot domače raziskave kažejo, da je alkohol odgovoren za izbruhe nasilja; predvsem telesnega, predvsem hujših poškodb in predvsem s strani moškega.” Iz svoje zdravniške prakse navaja primere Slovenk na visokih položajih, kjer črna sončna očala niso le modni dodatek. Zdravniki so dolžni prijaviti hude telesne poškodbe, sume spolnih zlorab, zlorabe proti volji žrtve in mučenje. Ko naletijo na lažje poškodbe ali psihološko nasilje, pa ne smejo ukrepati in suma prijaviti drugim organom, če jim žrtev tega ne dovoli. Lahko ji le svetujejo, ji pokažejo skrb in ji pomagajo najti izhod iz krize.

74 litrov piva, 41 litrov vina in 1,8 litra žganih pijač naj bi v letu 2016 popil povprečni prebivalec Slovenije.

Tudi prepoved prodaje alkohola na črpalkah

Zaradi velike škode, smrti in trpljenja, ki ga alkohol povzroča Slovencem, načrtovalci politik razmišljajo, kaj še narediti, da bi postalo opijanjanje na Slovenskem družbeno manj sprejemljivo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skoraj polovica (43 odstotkov) odraslih Slovencev (od 25 do 64 let) pije visoko tvegano, vsak drugi 17-letnik pa je bil že vsaj dvakrat v življenju opit.

Slovenija je v zadnjih letih naredila pozitivne premike na področju preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, ozaveščanja in omejevanja dostopnosti alkoholnih pijač ter izboljšala zdravstveno obravnavo tveganega pitja, a dokler bodo ljudje umirali v nesrečah, povezanih z alkoholom, ne moremo govoriti o uspehu, je včeraj opozorila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko. “Uspeh bo, ko bo ta številka nič.” Na poti do tega cilja bi bilo treba prepovedati tudi prodajo alkoholnih pijač na bencinskih servisih.

Nena Kopčavar Guček

družinska zdravnica

“V vsakem okolju, kjer odkrijemo alkoholizem, je treba poizvedeti tudi o nasilju v družini, saj gresta alkohol in nasilje velikokrat z roko v roki.”

Raziskave javnega mnenja kažejo, da slovenska javnost podpira zaostritev alkoholne politike. 83 odstotkov prebivalcev podpira uvedbo obveznega označevanja sestavin in energijske vrednosti alkoholnih pijač na embalaži pijač, 65 odstotkov jih podpira uvedbo ničelne tolerance do alkohola za vse voznike, 52 odstotkov pa jih podpira popolno prepoved oglaševanja alkoholnih pijač.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se v zadnjih letih povečuje delež mladih žensk, ki tvegano pijejo.

---