Cinizem, ki zabava in zbada

“Če na odru nimaš vrhunskih igralcev, se ne loti Thomasa Bernharda,” režiser Dušan Mlakar pravi pred slovensko praizvedbo igre Videz vara. V ponedeljek ob 20.30 bo zaživela v Gorici, v četrtek pa še v Trstu.

Bernhardovo besedilo o dveh bratih, ki se imata rada in se obenem sovražita,  so oživili  trije veterani: 
režiser Dušan Mlakar (v sredini) ter  igralca Ivo Ban (levo) in Vladimir Jurc. In še kanarček.  Foto: Andraž Gombač
Bernhardovo besedilo o dveh bratih, ki se imata rada in se obenem sovražita, so oživili trije veterani: režiser Dušan Mlakar (v sredini) ter igralca Ivo Ban (levo) in Vladimir Jurc. In še kanarček.  Foto: Andraž Gombač

TRST, GORICA > Kontroverzni avstrijski pisatelj in dramatik Thomas Bernhard - čez tri mesece bomo obhajali 30. obletnico njegove smrti - je pisal “za vse čase, ni zastarel”, je na četrtkovem srečanju z novinarji poudaril režiser Dušan Mlakar, ki se z Bernhardom v teatru srečuje že šestič. “Ta avtor je znal svoj gnev zaviti v poseben humor. Neusmiljeno kritičen je bil do Avstrijcev, njihove politike, malomeščanstva in klera. Šel je celo tako daleč, da je v oporoki prepovedal uprizarjanje svojih del v Avstriji. Vendar brez Avstrije ni mogel - izselil se je, kot premožen si je lahko privoščil življenje v tujini, a se je vedno vračal v to prekleto Avstrijo, ki jo je obenem sovražil in ljubil.”

Na kratko po telefonu

Vse to je Mlakar spoznal tudi iz prve roke. Dve Bernhardovi drami je na oder postavil že za avtorjevega življenja, obakrat v Primorskem dramskem gledališču: leta 1984 Po vseh višavah je mir, leta 1989 pa še Komedijanta. Med pripravami na drugo mu je avstrijski dramatik Peter Turrini omogočil stik z Bernhardom: “Poklical sem ga in vprašal, ali smem besedilo iz Avstrije prestaviti v Slovenijo. Naši politiki so ravno tako butasti kot vaši, sem mu rekel, in Slovenci delamo enake napake kot Avstrijci. Rekel je: ne, pišem o Avstriji in Avstrijcih, tako mora ostati! V eni minuti in pol sva opravila telefonski pogovor. Bernhard je bil kratek, jasen, odrezav. Tudi sicer je bil ciničen, oster, humoren in obenem zbadljiv.”

Videz vara kmalu tudi Trstu

Po ponedeljkovi premieri v Kulturnem domu v Gorici bodo predstavo Videz vara tam ponovili še v torek opoldne, v četrtek ob 20.30 pa se bo s predpremiero začel niz tržaških repriz v mali gledališki dvorani.

Zadnja branilca vrednot

Svojo najbolj humorno igro Videz vara (Der Schein trügt) iz leta 1983 je postavil v dunajsko stanovanje. Brata Karl in Robert, upokojenca, prvi “artist ekvilibrist”, drugi igralec, se redno obiskujeta, čeprav jima je ta obred nadležen. Osrednja tema je vselej Karlova pokojna žena Mathilde, ki je vikendico v oporoki zapustila Robertu. Brata premlevata preteklost, poklicne in življenjske uspehe, še raje neuspehe, za njunimi grenkimi nasmehi pa se skriva osamljenost.

Igro v prevodu Mojce Kranjc je režiser na povabilo prejšnjega umetniškega vodje Igorja Pisona prišel režirat v Trst, delati pa je želel prav z Ivom Banom in Vladimirjem Jurcem v glavnih - in edinih - vlogah.

Nad delom sta navdušena tudi igralca. Ivo Ban, upokojeni član ansambla ljubljanske Drame, ki je v tržaškem teatru igral v koprodukciji Še vedno vihar in letos igra tudi v uprizoritvi Lepi dnevi v Aranjuezu, se neizmerno zabava ob Bernhardovem cinizmu, poseben izziv pa mu predstavlja zahtevno besedilo: “V karieri še nisem imel takega monologa. Traja 35 minut, naporen pa je predvsem, ker moram preskakovati s teme na temo in se precej premikati po odru. Potrebna je maksimalna koncentracija.”

Izkušnje je vesel tudi Vladimir Jurc, član traškega igralskega ansambla z najdaljšim stažem: “To je spet pravo gledališko delo z odličnima karakterjema. Nekatere Karlove in Robertove trditve so šokantne, a potem vidiš, da imata po svoje prav in da nobenemu ne želita ničesar slabega. Sta med zadnjimi branilci vrednot in norm, ki izginjajo. Na primer: Karla zelo moti zamujanje. Danes pa smo do tega skrajno tolerantni, celo v teatru vse začenjamo z zamudo, kar je katastrofalno!”

Pri predstavi, ki naj se začenja brez zamude, je za scenografijo poskrbela Petra Veber, za kostume pa Alan Hranitelj z asistentom Andrejem Vrhovnikom.  


Najbolj brano