Sodišče je dalo prav kmetom: nič več gonje proti zabojnikom

Sodba upravnega sodišča, ki je odločalo v sporu med skladom kmetijskih zemljišč ter ministrstvom za kmetijstvo in je te dni prišla v javnost, je jasna: kmetje imajo pravico, da na zemljišče, ki ga imajo v zakupu, postavijo zabojnike, saj jih uporabljajo kot delovno orodje. Sodbe se veseli tudi oljkar Angel Pucer iz Ankarana.

ANKARAN > Zabojnik, zaradi katerega sta se sprla Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter ministrstvo za kmetijstvo, pripada ankaranskemu oljkarju Angelu Pucerju. Predstavnik sklada kmetijskih zemljišč je pred šestimi leti med ogledom terena ugotovil, da ima Pucer na zemlji zabojnik, ter sklenil, da ga mora odstraniti.

A ankaranski kmet se je uprl in se pritožil kmetijskemu ministrstvu. Od tam so na teren poslali inšpektorja, ki je odločil, da Pucer uporablja zabojnik kot kmetijski pomožni objekt za spravilo strojev in orodja in ne kot, denimo, apartma. Sklad se z odločitvijo ni strinjal, njegova vodja Irena Šinko se je odločila za tožbo zoper ministrstvo in jo izgubila.

Angel Pucer

oljkar iz Ankarana

“Predstavnikom sklada sem dokazal, da nimajo prav in da ne ščitijo ne kmetov ne zemlje.”

V skladu so v pritožbi zoper odločitev inšpektorja navedli, da so njegovi sklepi napačni, ker zabojnik ni bil postavljen v dogovoru z zakupodajalcem, torej s skladom. Predsednica senata okrožnega sodišča Darinka Dekleva Marguč pa je ugotovila, da lahko zakupnik na zemljišču postavi pomožni objekt, če nima bolj primernega zemljišča.

“Ugotovljeno je bilo, da zabojnik ne predstavlja degradacije zemljišča, ker je postavljen v soglasju z zakupodajalcem in predstavlja pomožni kmetijski objekt, ki služi primarni kmetijski rabi,” piše v sodbi upravnega sodišča.

“Boril sem se za pravico kmetov in za to bi dal življenje,” nam je povedal 85-letni Pucer. “Niso tožili mene osebno, sem pa bil zainteresirana stranka. Predstavnikom sklada sem dokazal, da nimajo prav in da s svojimi ukrepi ne ščitijo ne kmetov ne zemlje. “

---