Januarja oddaja kandidature Klasičnega krasa na Unesco

Minister za okolje in prostor, župani in upravljavci območja Klasičnega krasa so danes podpisali Sporazum o upravljanju tega območja v okviru priprave kandidature za vpis na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Kandidaturo bodo vložili januarja, ali bo Klasični kras postal del prestižnega seznama, pa bo jasno leta 2020.

Palško jezero je le eno izmed vodnih pojavov, ki tvorijo enkratno 
hidrološko mrežo Klasičnega krasa. Foto: Peter Truskinger
Palško jezero je le eno izmed vodnih pojavov, ki tvorijo enkratno hidrološko mrežo Klasičnega krasa. Foto: Peter Truskinger

POSTOJNA > “Pozdravljam vaš dolgoletni napor, da bomo na skromen slovenski seznam dodali še naš kras, ki si uvrstitev na seznam Unesca gotovo zasluži,” je ob robu današnjega podpisa sporazuma o upravljanju območja poudaril minister za okolje in prostor Jure Leben in dodal, da se s podpisom vsi partnerji “zavezujemo k odgovornemu, učinkovitemu in trajnostnemu skupnemu upravljanju tega bisera”.

Da je podpis sporazuma zelo pomemben, če ne celo ključen dogodek v procesu nominacije, je poudarila tudi Marjutka Hafner, direktorica slovenskega Urada za Unesco. Upravljanje je po njenih besedah zahteven zalogaj. In spomnila, da je bilo doslej opravljenega že veliko dela. Ne nazadnje je bila Slovenija že leta 2010 pobudnica nadnacionalne nominacije Dinarskega krasa. Projekt se je zaradi različnih političnih zadržkov in strokovnih ovir ustavil, zato se je leta 2015 Slovenija odločila za samostojno pot pri vpisu Klasičnega krasa na seznam svetovne dediščine. Današnji podpis sporazuma pa je zadnji korak pred januarsko vložitvijo kandidature.

Izjemna univerzalna vrednost

Območje kandidature za vpis Klasičnega krasa obsega 25.000 hektarjev v šestih občinah. Gre za območje, ki ga je stroka prepoznala kot izjemno univerzalno vrednost: ohranjena kraška polja (Cerkniško, Planinsko, Pivška presihajoča jezera) s hidrološko mrežo, kraške pojave z več kot 100 jamami, območje je zibelka speleobiologije z več kot 114 odkritimi jamskimi vrstami, pomembno pa je tudi z vidika zgodovine in razvoja krasoslovja. Z vseh naštetih vidikov pa predstavlja pomemben prispevek k znanosti in prepoznavnosti Slovenije kot kraške dežele.

Vrednote bodo morali ohranjati in izboljševati

Upravljanje je eno od devetih poglavij kandidature. “Država mora dokazati, da bo z območjem upravljala na tak način, da bo ohranila njegovo izjemno vrednost in vse elemente, ki jo sestavljajo,” je pojasnila Rosana Cerkvenik iz Parka Škocjanske jame, ki je pooblaščen za pripravo kandidature. Način upravljanja ni predpisan, pripravljalci kandidature pa so se odločili za skupino upravljalcev, ki je danes sklenila sporazum o načrtu upravljanja. Skupino sestavljajo ministrstvo za okolje in prostor, vse vključene občine ter Notranjski regijski park, Zavod RS za varstvo narave, družba Postojnska jama kot upravljalec jame, zavod Znanje z enoto Notranjski muzej, ki naj bi upravljal s Planinskim poljem ter RRA Zeleni kras kot tajništvo upravljanja.

Sporazum je del postopka, ki traja že dve leti. Junija letos so oddali nominacijo v neformalni pregled Unescu, ki je imel do konca novembra čas za odziv. Na srečo ni čakal toliko časa, sicer bi skoraj zagotovo zamudili januarski rok za vložitev kandidature. Tako bo odločitev znana v letu 2020, sicer bi bila leto dni kasneje.

Zakaj Klasični kras brez Matičnega krasa

Nepoznavalce morda čudi, da predlog kandidature ne obsega tudi Matičnega krasa. Tudi zato, ker je predlog sprva vključeval poleg kraških polj še podzemni tok reke Reke in Matarsko podolje. “Res je, ko smo leta 2010 začeli skupaj z državami nekdanje Jugoslavije in Italijo pripravljati predlog za vpis na Unesco kot Dinarski kras, je ta predlog obsegal vse te tri sklope. A zaradi neaktivnosti drugih držav je Unesco ukinil projekt vpisa Dinarskega krasa kot pilotnega projekta in tako je državam ostalo, da se same odločajo, kaj predlagajo za vpis,” pravi Cerkvenikova.

Slovenija se je odločila, da nadaljuje postopek za vsa tri območja, a se je ob obisku Paula Williamsa, priznanega krasoslovca in sodelavca IUCN, izkazalo, da so samo kraška polja zaključena enota in da brkinske slepe doline in podzemni tok reke Reke vsebinsko ne spadajo v to območje. “Zato smo misel na vlaganje kandidature za vse tri sklope opustili in se odločili, da nadaljujemo postopek za vpis samo Klasičnega krasa s kraškimi polji, njihovo hidrološko in speleološko mrežo,” pojasnjuje Cerkvenikova.

Ne zapirajo pa vrat Dinarskemu krasu, če bo prišlo do strokovnih in političnih sprememb. Vedno je tudi možno nadgraditi obstoječe kandidature ali že vpisane znamenitosti z dodatnimi elementi. Torej je možno dodati podzemni tok reke Reke in z njim povezani Matični kras na Unescov seznam preko Škocjanskih jam, ne pa preko Klasičnega krasa. “Če bi že ob kandidaturi Škocjanskih jam poznali slepe doline in podzemni tok Reke tako kot danes, bi lahko oboje že takrat priključili tej kandidaturi. Škocjanske jame so organsko nadaljevanje podzemnega toka Reke in tudi - celo največja - slepa dolina na robu Brkinov,” še pravi Rosana Cerkvenik.

Glede mešanja pojmov Klasični kras in matični kras pa dodaja, da geografska stroka glede tega nima dvomov: Klasični kras obsega trikotnik med izviri Ljubljanice ter mestoma Reka in Trst, Matični kras pa planoto Kras.


Najbolj brano