Do sodobnih bolezni nas je pripeljala tudi napačna prehrana

Goran Dubajić ni običajen zdravnik. Raje kot zdravila za preventivo bolezni predpiše delo na sebi, gibanje in zdravo prehrano. Njegova načela zdravega prehranjevanja brez živil živalskega izvora pa se precej razlikujejo od uradnih smernic zdrave prehrane, ki nam jih zdravniki običajno svetujejo. A Goran Dubajić je živ dokaz, da njegov način deluje veliko bolje, saj se, kot pravi, počuti odlično.

Kot družinski zdravnik in vodja Centra za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog v Zdravstvenem domu Piran dela že 18 let. Kljub temu da je delo v dveh ambulantah naporno, Goran Dubajić pravi, da mu energije ne primanjkuje - predvsem zahvaljujoč načinu prehranjevanja. Meni namreč, da je zdrava prehrana pretežno rastlinska. V zadnjih letih je zato iz svoje prehrane izključil sestavine živalskega izvora.

Hrana predstavlja vsaj tretjino zdravja

> Kaj je za vas zdrav način življenja in kako pomembna je pri tem prehrana?

“Formula za zdravo življenje je po mojem mnenju zelo enostavna. Če hrano pomnožimo z gibanjem in psihično stabilnostjo, dobimo zdravje. Kolikšen odstotek zavzemajo spremenljivke v enačbi, je odvisno od vsakega posameznika, vendar hrana predstavlja vsaj tretjino zdravja. Vse tri komponente morajo biti zadovoljene, da bi bilo naše zdravje dobro, da bi preprečili raka, kardiovaskularne in avtoimune bolezni. Če je katera od spremenljivk v enačbi enaka nič, torej če karkoli od naštetega ni urejeno, to izniči tudi drugi dve spremenljivki in zdravja ni. Nekdo, ki jé zdravo rastlinsko hrano, se ogromno giba, a je zelo živčen in veliko pod stresom, ne more biti zdrav. Zelo pomembno je delo na sebi, joga in meditacija sta za to odlični. Neprestano je treba delati na sebi, če želimo biti zdravi.”

“Dodani hormoni ostanejo v telesih piščancev in ko jih človek zaužije, se te količine še povečajo. Vpliv se že kaže na populaciji. Deklice danes dobijo prvo menstruacijo že pri osmih letih starosti, včasih so jo pri dvanajstih.”

> Gre za holističen pristop k zdravju, s čimer pa se sodobna medicina ne ukvarja. Se vam zdi, da se stanje na tem področju že kaj izboljšuje?

“Žal ne, saj je poudarek predvsem na predpisovanju in jemanju raznih zdravil. Sploh v zadnjem času je prišlo do poplave novih, tako imenovanih preventivnih zdravil, na primer za hipertenzijo, osteoporozo, sladkorno bolezen, kjer je zelo težko določiti, ali so koristna ali ne. Moje mnenje je, da je za preventivo veliko bolje nekaj narediti s prehrano in gibanjem, kot pa z jemanjem teh zdravil.”

> Po vašem mnenju je zdrava prehrana pretežno rastlinska. V zadnjih letih ste zato iz svoje prehrane izključili sestavine živalskega izvora. Kako ste prišli do te odločitve?

“Na podlagi izkušenj z ljudmi in prebranih knjig na to temo sem prišel do zaključka, da so ljudje, ki ne jedo mesa in predelane hrane, bolj zdravi kot ostali. Ena od ključnih knjig, ki je vplivala na mojo odločitev, je bila Kitajska študija. Gre za standardno študijo, narejeno na vrhunski način. S to študijo so dokazali, da imajo ljudje, ki pojedo več rastlinske hrane kot mesa, bistveno manj sodobnih bolezni, kot so rak, kardiovaskularne bolezni, avtoimune bolezni in diabetes. Napačna prehrana in napačen življenjski slog sta nas pripeljala do vseh teh bolezni sodobne civilizacije. Prepričan sem, da se to da rešiti z vračanjem k prejšnjemu načinu prehranjevanja, ko človek ni pojedel toliko mesa in drugih živalskih proizvodov.”

“Formula za zdravo življenje je po mojem mnenju zelo enostavna. Če hrano pomnožimo z gibanjem in psihično stabilnostjo, dobimo zdravje.”

> Kakšne so vaše izkušnje s tovrstno prehrano, kako se počutite?

“V zadnjih petih letih sem postopoma izločal sestavine živalskega izvora in prehajal na pretežno vegansko prehrano. Že dve leti sem pretežno na presni hrani, torej hrani, ki ni temperaturno obdelana. Občasno pojem tudi kakšen košček mesa, a zelo redko. Moje izkušnje so izredno dobre. Počutim se veliko bolje, manj spim in imam več energije. Velikokrat delam tudi ves dan, kar zmorem z lahkoto, kljub temu da nisem več rosno mlad. Ne jemljem nobenih zdravil, nimam visokega pritiska, holesterola, diabetesa, osteoporoze in upam si trditi, da sem psihično stabilen (smeh).”

Vegetarijanska, veganska in presna prehrana

Obstaja več različnih vrst prehrane brez živil živalskega izvora. Razlogi za posamezne načine prehranjevanja so lahko zdravstveni, etični ali okoljevarstveni, največkrat pa gre za kombinacijo več razlogov. Vse več raziskav dokazuje, da je tovrstni način prehranjevanja bolj zdrav, prijaznejši do planeta in predvsem do živali.

Vegetarijanska prehrana je hrana brez mesa, vsebuje pa mleko, mlečne izdelke in jajca. Zaradi vse večjega zavedanja o neetičnem in krutem ravnanju z živalmi v mlečni in jajčni industriji, je v zadnjem času v porastu veganstvo, ki temelji izključno na hrani rastlinskega izvora, brez sestavin, za katere so bile ubite, mučene ali kakorkoli izkoriščene živali (torej tudi brez jajc, mleka in mlečnih izdelkov). Veganstvo lahko zajema tudi druga področja življenja, ne le prehrane: kupovanje izdelkov, ki niso testirani na živalih, ki niso narejeni iz usnja in drugih sestavin, zaradi katerih bi lahko trpele ali umrle živali, odločanje za bolj naravne alternative, ki manj škodijo planetu in živalim. Gre torej za celostno življenjsko odločitev, da zaradi osebnega udobja in navad ne bo trpelo nobeno živo bitje. V zadnjem času je vse bolj razširjeno tudi tako imenovano Zero waste veganstvo, ki se zavzema za zmanjšanje porabe plastike in proizvajanje čim manjšega števila odpadkov, saj tudi ti pripomorejo k trpljenju in umiranju živali.

Za presno prehrano se ljudje običajno odločajo iz zdravstvenih razlogov. Vsa živila se uživajo surova, torej toplotno neobdelana. Takšna hrana namreč vsebuje nekatere prebavne encime, ki se, če hrano segrejemo na več kot 47 stopinj Celzija, uničijo. Encimi v hrani so zadolženi, da vso hrano temeljito prebavijo in tako telesu ni treba na delo pošiljati svojih encimov. Kuhana hrana se prebavlja dlje časa, prav tako pa onesnažuje prebavni in srčno-žilni sistem.

Presna hrana je najbolj kakovostna

> Zakaj je veganska prehrana, torej prehrana brez sestavin živalskega izvora, boljša za človeka?

“Za to je več razlogov. Prvi razlog je anatomski. Vsaki živali, tudi človeku, je ob rojstvu dano vse, kar potrebuje, da preživi. Človeku niso dani kremplji ali zobje za ubijanje. Naš daljši prebavni sistem je bolj primeren za rastlinsko hrano kot za meso. Psi in mačke imajo, recimo, krajši prebavni sistem, ker morajo hitro prebaviti hrano, da jim ne začne gniti v telesu. Mi pa nimamo takšne strukture, zato nam to dela težave. Če človek pojé meso, preživi, ni mu hudega, ker pa meso predolgo ostane v njegovem telesu, ga počasi zastruplja. Seveda nismo niti narejeni za to, da bi jedli samo travo, saj naš prebavni sistem ni enak kravjemu. Rekel bi, da smo nekakšni vsejedi, ki jim najbolj odgovarja pretežno rastlinska hrana. Če se hranimo tako, kot se recimo hrani gorila, torej s presno hrano, listjem, sadjem in oreščki, smo najbolj zdravi in se najmanj zastrupljamo. Presna hrana je tudi najkakovostnejša. Drugi razlog je način, kako danes gojimo živali, da iz njih pridobimo meso, ki je naravnost grozljiv. Živalim dodajajo hormone in antibiotike zato, da hitreje rastejo, da niso bolne in da je posledično dobiček z njimi večji. Kriterijev ali omejitev za te dodatke ni. To močno vpliva na zdravje človeka, ki takšno meso, mleko ali mlečne izdelke zaužije. Povečuje se odpornost na antibiotike, zaradi česar imamo čedalje manj zdravil, ki učinkujejo. Velik je tudi vpliv na naše hormonsko ravnovesje. Zaradi velikih količin estrogena in tudi testosterona, ki jih dodajajo piščancem, ti v 30 dneh zrastejo do teže treh kilogramov, za kar bi po naravni poti potrebovali šest mesecev. Dodani hormoni ostanejo v telesih piščancev in ko jih človek zaužije, se te količine še povečajo. Vpliv se že kaže na populaciji. Deklice danes dobijo prvo menstruacijo že pri osmih letih starosti, včasih so jo pri dvanajstih. Ravno otroci pojejo največ piščančjega mesa.”

“Največkrat se ljudje bojijo pomanjkanja beljakovin, vendar je beljakovin v rastlinah več kot dovolj. Prisotne so povsod: v vsej zelenjavi, veliko jih je v oreščkih. Zgodba o mesu in beljakovinah je prenapihnjena.”

> Vaša načela se precej razlikujejo od splošno veljavnih smernic zdrave prehrane, od tega, kar nam običajno svetujejo zdravniki. Se vam zdi, da bi bilo treba te smernice posodobiti?

“Na medicinski fakulteti ni pretiranega poudarka na prehrani. Vse, kar vem o prehrani, sem se naučil na lastno pest, izven študija. Žal medicina ne prepoznava pomena, ki ga ima prehrana za zdravje, kar je velika napaka. Med trenutnimi smernicami je veliko napačnih. Pogosto recimo slišimo, da potrebujemo veliko beljakovin, vendar to ne drži. Toliko beljakovin, kolikor jih danes priporočajo v prehrani, je škodljivo. Zakaj se to ne spreminja, je težko reči. Najverjetneje gre za neke tržne razloge. Po svetu je približno 20 milijard goveda, ki ga gojimo za hrano, torej gre za velik posel. Nekdo, ki trdi, da meso ni zdravo, ogroža ta posel. Zagotovo pa ni zdravo jesti mesa v takih količinah, kot jih dandanes zaužijemo. Lahko ga jemo občasno, priložnostno, vendar vsakodnevno zagotovo ne.”

> Kako se drugi zdravniki odzivajo na vaša priporočila glede prehrane?

“Zaradi narave našega izobraževanja večina zdravnikov prehrani ne posveča pretirane pozornosti. Večina jih veganstvo doživlja kot neko modno muho. Vendar je računica preprosta: če vnašamo v svoje telo kakovostne stvari, bomo zdravi, če vnašamo nekakovostne, bomo zboleli. Nesmiselno je v telo vnašati toliko mesa, soli, sladkorja, žitaric, kemikalij in pričakovati, da bomo zdravi. Hrana je izjemno pomembna.”

“Po svetu je približno 20 milijard goveda, ki ga gojimo za hrano, torej gre za velik posel. Nekdo, ki trdi, da meso ni zdravo, ogroža ta posel.”

> Kaj pa odzivi pacientov?

“Odzivi mojih pacientov so večinoma pozitivni, kar me zelo veseli. Velikokrat me sprašujejo glede veganstva, jaz pa se trudim biti dober zgled in jim dati vse informacije, ki jih potrebujejo. Zdravniki imamo v družbi posebno vlogo. Ljudje nam popolnoma verjamejo in zaupajo, saj nas vidijo kot varuhe zdravja. Zdravnika, ki se prehranjuje vegansko, bodo ljudje hitreje vzeli za zgled. Mislim, da imam kot zdravnik dolžnost, da pokažem, kaj je dobro in zdravo. V svojem življenju počnem veliko stvari, za katere mislim, da bi bilo dobro, da bi jih drugi posnemali. Vozim električni avto, ne kadim, zelo redko pijem alkohol, ne jemljem nobenih zdravil ... Svoje življenje sem posvetil skrbi za zdravje in tako se odlično počutim.”

Postopen prehod na nov način prehranjevanja

> Na kaj morajo biti ljudje pozorni, ko se odločajo preiti na vegansko prehrano?

“Predvsem je pomembno, da je prehod postopen. V primeru, da imamo kakšne zdravstvene težave, lahko ob prehodu na drugačno prehrano telo reagira, kar ljudi prestraši. Če ima nekdo recimo gastritis in preide na presno hrano, se lahko na začetku pojavijo težave. Zato svetujem, da se na novo vrsto prehrane prehaja počasi in postopno.”

> Velikokrat ljudje, ki želijo preiti na brezmesno prehrano, sprašujejo, s čim nadomestiti meso. Ali ga je sploh treba nadomestiti?

“Nobeno nadomestilo ni potrebno. Največkrat se ljudje bojijo pomanjkanja beljakovin, vendar je beljakovin v rastlinah več kot dovolj. Prisotne so povsod: v vsej zelenjavi, veliko jih je v oreščkih. Zgodba o mesu in beljakovinah je prenapihnjena. Zagotovo bo vsakdo, ki zmanjša količine zaužitega mesa, imel več koristi kot škode.”

> Kaj pa vitamin B12? Velikokrat slišimo, da nam ga lahko primanjkuje, če se prehranjujemo vegansko.

“Pomanjkanje vitamina B12 je splošni problem, ne samo za vegane, temveč tudi za mesojedce. Velike količine pesticidov v poljedelstvu ubijajo tudi bakterije v zemlji, zaradi česar rastline ne vsebujejo več tega vitamina, posledično ga niti živali ne zaužijejo s hrano. Poleg tega jim velika količina antibiotikov poruši črevesno floro in onemogoči proizvajanje tega vitamina. Tako da je pomanjkanje B12 problem vseh, ne le veganov.”

> Ali veganom primanjkuje še kakšen drug pomemben vitamin, mineral?

“Problematičen je samo B12, za vse ostalo smo tisti, ki se prehranjujemo z zdravo rastlinsko hrano, v veliki prednosti.”

Število veganov se povečuje

> V veliko državah po svetu veganstvo že velja za zdravo prehranjevanje, a pri nas v Sloveniji to prepričanje še ni tako razširjeno. Kako vidite razvoj veganstva pri nas?

“Mislim, da se stanje na tem področju izboljšuje. Veliko držav vidi v veganstvu tržno nišo in v trgovinah je na voljo vse več veganskih proizvodov. Veganstvo je postalo moderno in tudi zato se število veganov povečuje, veliko podjetij pa je v tem prepoznalo možnost za zaslužek. Nisem privržen sledenju nekim modnim smernicam, a če to prinese več zdravega prehranjevanja, me ne moti. Poudariti je treba, da ni vsa veganska hrana zdrava. Tri najbolj problematične sestavine, ki povzročajo največ težav, so sladkor, bela moka in sol. Vse tri so veganske, a niso zdrave. Treba je torej poudariti, da je zdrava veganska prehrana tista z veliko zelenjave in sadja, malo oreščkov, občasno lahko tudi malo olja, brez predelane hrane in žitaric.”

---