Po stotih letih simbolična zahvala in čast spomina

Predsednik države Borut Pahor je danes odprl razstavo Življenje za c(es)arja, s katero ob stoletnici konca prve svetovne vojne v Parku vojaške zgodovine odstirajo v veliki meri pozabljeno in neraziskano poglavje naše zgodovine. “Gre za etično nujnost,” je ob tem poudaril slavnostni govornik Evgen Bavčar.

Razstavo je odprl predsednik Borut Pahor v družbi (z leve) Janka 
Boštjančiča, Roberta Smrdelja in Evgena Bavčarja.  Foto: Veronika Rupnik Ženko
Razstavo je odprl predsednik Borut Pahor v družbi (z leve) Janka Boštjančiča, Roberta Smrdelja in Evgena Bavčarja.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

PIVKA > Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine (PVZ) je poudaril, da je spominjanje v okviru stoletnice prve svetovne vojne skoraj prezrlo pojav, ki je brez primere v nacionalni zgodovini - velikansko število več deset tisoč vojnih ujetnikov armade carske Rusije, ki so bili pripeljani na naše nacionalno ozemlje in so služili kot delovna sila za vojaške potrebe v zaledju soške fronte ali pa kot delavci na poljih, v gozdovih, delavnicah, tovarnah in rudnikih.

Kljub obsegu tega pojava o ujetnikih in njihovih usodah vemo malo, čeprav še dandanes pogosto nevede uporabljamo infrastrukturo, ki so jo mukoma gradili. Poleg Ruske kapelice pod Vršičem kot osrednjem simbolu imamo mnoge ruske ceste, ruske ovinke, Ruski most v Postojnski jami, Rusko jamo pri Kostanjevici ...

Razstava predstavlja prvo celovito muzejsko obdelavo te pomembne zgodovinske teme. Njen avtor je Janko Boštjančič, kot partnerja pa sta sodelovala tudi Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zgodovinsko društvo Kidričevo.

Razstava, s katero je PVZ ponovno presegel svoje osnovno poslanstvo in občinske meje, ponuja tudi bogat izbor fotografij in predmetov. Predvsem izstopajo izdelki ruskih vojnih ujetnikov, z izdelavo katerih so ohranjali svoje dostojanstvo, pa tudi izboljševali svoj položaj, saj so jih zamenjevali za hrano ali prodajali za skromno plačilo. Osrednji eksponat pa je maketa Ruske kapelice v merilu ena proti deset, ki jo je izdelal Franci Pogačar iz Ljubljane in predstavlja enega od vrhuncev maketarstva pri nas.

Kot je v svojem govoru izpostavil tudi publicist, filozof in umetnik Evgen Bavčar, so prav z Rusko kapelico vojni ujetniki k nam prinesli upanje Dostojevskega, ki v Bratih Karamazovih pravi, da če ne bi bilo Boga, bi bilo vse dovoljeno. “Oni so nam prinesli to maksimo ravno s tem objektom, ki ni samo arhitektonski objekt.” Pri razstavi pa ga fascinira tudi občutek ujetnikov za lepoto, ki so ga imeli kljub temu, da so stradali.


Najbolj brano