Za takojšnjo selitev tržnice je le Arčon

S selitvijo novogoriške mestne tržnice v objekt nekdanjega Daimonda, kot jo zagovarja župan Matej Arčon, se njegovi protikandidati na županskih volitvah ne strinjajo.

 Foto: Mitja Marussig
Foto: Mitja Marussig

NOVA GORICA > O predvideni selitvi tržnice v objekt nekdanjega Daimonda se v Novi Gorici krešejo različna mnenja. Po arhitekturni rešitvi Nejca Koradina in Scapelab bi sprva z manjšim vložkom uredili prostore v lasti občine, v pritličju bi bila dopoldne tržnica, popoldne pa dogodki, v prvem nadstropju bi prodajali hrano, tudi neposredno pripravljeno. Ko bi vsebine zaživele, bi tržnico selili na urejeno parkirišče, naredili gank, stopnice, kjer bi ljudje posedali, dodali streho in podobno. Večina svetnikov je celovito rešitev ocenila kot dobro, kdaj bi se druga faza zgodila, pa ni jasno, saj občina ni lastnica vsega objekta, 80 odstotkov parkirišča je v lasti Mercatorja.

Arčon: “Ovire bomo premostili”

“V projekt sodobne tržnice v prostorih nekdanjega Daimonda trdno verjamem že dolgo. Veseli me, da je predstavitev izbrane natečajne rešitve za mestno tržnico na mestnem svetu odpravila dvome glede umeščanja vsebin v ta prostor in požela odobravanje svetnikov,” pravi župan Matej Arčon, ki poudarja, da bo to več kot klasična tržnica, ponujala bo pridelke in izdelke lokalnega okolja ter povezovala ljudi ob “street food” hrani. “Izbrana natečajna rešitev ureditve tržnice omogoča postopno uvajanje vsebin. Ovire pa so običajen del vsakega projekta. Vse bomo premostili, v to sem prepričan,” dodaja.

“Ne moremo je seliti kot mačka mlade”

Z njim pa se protikandidati za župansko mesto ne strinjajo. “Sem absolutno proti urejanju z minimalnimi sredstvi in da bi sedaj nekaj hiteli. Potrebno je najprej pridobiti vse površine in potem urediti celotni prostor tako, da nam avtorji predstavijo še druge vsebine v tem objektu in na tak način dobimo najboljše možne rešitve. Lokacija bivšega Daimonda po mojem mnenju ni primerna za tržnico, zato je veliko bolj smotrno urediti obstoječo tržnico, kjer je, saj tako pravijo tudi ponudniki in uporabniki,” poudarja Sebastjan Komel (SD).

Podobno meni Klemen Miklavič (Goriška.si): “Tržnica je del duše in identitete mesta, zato je ne moremo seliti kot mačka mlade, kar tako ob prvem nepremišljenem preblisku občinarjev. Sobotno dopoldne sem preživel med prodajalci in kupci na tržnici. Odločno in enotno so mi argumentirali, zakaj predlagana nova lokacija ni primerna. Poleg tega so načrti na novi lokaciji zgolj utvara, saj občina nima v lasti ključnih zemljišč in prostorov. Sedanjo lokacijo je potrebno izboljšati ter zavarovati pred vetrom in pripeko. Denar potrebujemo za druge razvojne projekte.”

V objekt kaj drugega

V SDS bi tržnico selili na območje avtobusne postaje, prostore Daimonda pa namenili za druge vsebine. Po besedah Elene Zavadlav Ušaj si želijo zeleno mesto, center, ki bo prijazen za pešce in kolesarje, z umirjenim prometom in parkiranjem. “V sklopu urejanja zelenega javnega potniškega e-prometa bomo avtobusno postajo v prostorskih aktih umestili na primernejšo lokacijo - imamo vsaj tri variante. Z dogovorom bomo objekt avtobusne postaje preuredili v notranjo in zunanjo tržnico na južni strani z dostopnim parkiriščem na severni strani in vpetostjo v mestni park na jugo-vzhod.”

“Na novi lokaciji ni primernih pogojev”

Predvidena selitev tržnice ne predstavlja bistvenih prednosti glede na sedanjo, zagotavlja tudi Miran Müllner (ZZP), ki meni, da na novi lokaciji ni primernih pogojev, težave z dostopi in parkiranjem bi se le povečale. Prepričan je, da ideja ni ekonomsko upravičena. “Moja vizija je v mesto umestiti moderno tržnico, tudi s pomočjo EU sredstev. Imamo kar nekaj možnih lokacij, sam bi se nagibal k Majskim poljanam ali prostoru tik za sodiščem,” navaja. Ob glavnih cestah bi poskrbel tudi za obstoječe prodajne točke.

Ker je mestni svet celovito rešitev na območju prostora Daimonda dobro sprejel, Anton Harej (NSi) napoveduje, da bi ga kot župan sicer nadaljeval. Vendar ne na silo. V tem mandatu bi kupil Marcatorjeva zemljišča, pridobil gradbeno dovoljenje, celovit projekt pa izvedel po letu 2022. “Zato bržkone ne bom takoj šel v to investicijo, saj bodo imele prednost ostale, za katere smo že pridobili zeleno luč za sofinanciranje z evropskimi sredstvi, za nekatera imamo tudi že gradbena dovoljena oziroma je prioritetno, da se jih pridobi,” pravi.


Najbolj brano