Jeseni v gore le dobro opremljeni

Številni ljubitelji gora prisegajo, da je jesen najlepši čas za obisk naših vršacev. Ne le s čudovitimi razgledi, vzpon je ob lepem vremenu poplačan tudi s pisano paleto barv, v katere se odene narava v tem letnem času. A pozor! Jeseni se lahko vreme nenadno zelo poslabša, kar v gorskem svetu zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine. Zato je še kako pomembno, da načrtovanju ture namenimo večjo pozornost.

Večina planinskih koč v visokogorju je že zaprla svoja vrata. Tudi številne nižje ležeče koče so že prešle na jesensko-zimski delovni čas in so odprte le ob koncih tedna in ob praznikih. Planinci lahko na zasilno oskrbo računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici ter na možnost zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih.

Ne le sneg, tudi megla

Ob zaprtosti koč je treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture, opozarjajo v Planinski zvezi Slovenije (PZS). “Številne koče nam v jesenskem in zimskem času ne bodo nudile toplih obrokov, možnosti dopolnitve zaloge tekočine, varne strehe nad glavo ... Vse to pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu-folijo, ki nas varuje pred podhladitvijo, ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med peto in šesto uro popoldne. Čelna svetilka je obvezna, poskrbite tudi za polne baterije,” svetuje alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.

Jeseni je možno tudi nenadno burno poslabšanje vremena, ki v gorskem svetu zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine. Dokaj pogosta spremljevalka naših gora pa je tudi megla.

Jeseni je možno tudi nenadno burno poslabšanje vremena, ki v gorskem svetu zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine.

“Ne samo, da le nekaj centimetrov snega pokrajino popolnoma spremeni, ampak zahteva še dodatno tehnično opremo (cepin, dereze) in dobršno mero znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah. Zaradi povečane vlage so planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena in zahteva pozornost planinca. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi poškodbami ali v primeru padca čez skalni skok s smrtjo,” opozarja Šerkezi, ki spomni tudi na večjo možnost megle.

“Dokaj pogosta spremljevalka naših gora v jesenskem času je megla. V vsakem nahrbtniku naj bosta planinski zemljevid in kompas, svetujemo pa tudi znanje iz uporabe aplikacije Locus Maps na pametnem telefonu, kjer najdete tudi zemljevide Planinske zveze Slovenije. Če se na poti izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati poti, ostanite mirni. Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete na mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve oziroma ste poškodovani, pokličite na številko 112.”

V kočah primanjkuje kakovostnega kadra

Sicer pa so v PZS z letošnjo poletno planinsko sezono zadovoljni, saj je bila še nekoliko boljša od uspešnega povprečja zadnjih let. Zlasti v visokogorskih kočah so zabeležili za desetino večji obisk. “Temu je botrovalo nadpovprečno stabilno in sončno vreme in še vedno porast tujih obiskovalcev v visokogorju. Največji obisk, a s tem tudi že pritisk, je predvsem na planinskih kočah v širši okolici Triglava,” izsledke analize letošnje poletne sezone v planinskih kočah strne strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

So se pa letos planinska društva srečevala s problematiko pomanjkanja kakovostnega kadra, ki bi bil pripravljen delati v kočah, in posledično s pogostim menjavanjem osebja. “Močan porast prihoda turistov v Slovenijo je povzročil splošno pomanjkanje kadra v gostinsko-nastanitvenih objektih, kar se je še potenciralo v planinskih kočah, kjer so delovni pogoji drugačni in težji,” opozarja Prašnikar. Da je zelo težko najti ustrezen kader za delo v planinski koči, se strinja tudi Milena Brešan, predsednica Planinskega društva Tolmin.

“Ne moreš kar vzeti kogarkoli, saj je to delo specifično. Ne le da je naporno, saj delovnik traja bistveno dlje kot zgolj osem ur, tudi zelo odgovorno je,” opozarja. “Če daš v kočo delat nekoga, ki nima planinske duše, kot mi rečemo, lahko naredi veliko škode. Če hrana ni dobra, se planinci ne bodo vračali. Tudi slaba postrežba jih bo odgnala. Da o upoštevanju vseh zahtevanih predpisov - finančnih, okoljevarstvenih, ki so pogoj za uspešno vodenje koč, niti ne govorim. Za delo v strežbi, v kuhinji in za oskrbnika koče resnično ni kar enostavno dobiti dobrega kadra. Številna društva so imela letos težave, tudi naše. Zelo je pomembno tudi, da zna osebje koče svetovati planincem tako glede tur kot tudi razmer v gorah. Najbolje je, da se za to delo prijavi nekdo, ki je tudi sam planinec in ima rad gore,” poudarja Brešanova.

---