Primorci so za pecivo, zelenjavo in oljčno olje

#BrezLakote je minuli teden pozivalo geslo svetovnega dneva hrane, ki je po oceni svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo FAO ne bi smelo biti. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa opozarja na škodljive prehrambene navade Slovencev. Te se sicer po območjih razlikujejo, nasploh pa Slovenci najraje jedo hitre prigrizke, cvrtje, sladkarije in pretiravajo s soljo. Primorci izstopajo po porabi oljčnega olja, zelenjave in sadja.

Odpri galerijo

Po oceni FAO je lakota na svetu glede na razpoložljive finančne in tehnološke vire nesprejemljiva in posledica vse globljega prepada med razvitimi in nerazvitimi. Raziskava NIJZ o življenjskem slogu in z njim povezani prehrani sicer posebej ne analizira revščine v Sloveniji, izpostavlja pa opazno neenakost v zdravem prehranjevanju, ki je med drugim posledica socialnih in ekonomskih razlik. Po podatkih FAO strada in je podhranjenega več kot 820 milijonov prebivalstva po svetu. Ta trend bi lahko zaustavili s primernimi razvojnimi politikami in preoblikovanjem podeželskega gospodarstva v nerazvitih in v državah v razvoju.

Slovenija: večidel nezdravo, a različno po kraju bivanja

Najnovejšo raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije je NIJZ izvajal leta 2016 in izide objavil minuli teden. Gre za trajno raziskavo kot del mednarodne pobude, ki jo od leta 2001 izvajajo vsaka štiri leta s pomočjo anketiranja.

62,8 odstotka prebivalcev novogoriške zdravstvene regije hrane nikoli ne dosoli pri mizi.

Izidi razkrivajo nekaj izboljšav v prehranjevanju, saj narašča delež ljudi, ki vsak dan uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje se delež tistih, ki redno uživajo sladkane pijače. Zasluga gre tudi vpeljevanju ukrepov iz nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti Dober tek Slovenija 2015-2025.

Še vedno pa se vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, dve tretjini odraslih živita nezdravo in tvegata, da bosta prezgodaj zboleli in umrli. Zlasti nezdravo se prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno ter ekonomsko ranljivejši, ki kupujejo manj kakovostna živila. “Ti zaradi gmotnih razmer teže sledijo priporočilom o zdravi prehrani,” navaja NIJZ.

65,5 odstotka prebivalcev koprske zdravstvene regije vsak dan uporablja oljčno olje.

Razlike pa so občutne tudi glede na geografsko lego - bolj nezdravo se prehranjujejo na vzhodu države. Temu je podoben tudi delež čezmerno prehranjenih in debelih. Vzroki se navezujejo na socialne in ekonomske razlike, izobrazbeno strukturo in hitrost splošnega razvoja posameznih okolij.

NIJZ je analizo po območjih razdelil po istih zdravstvenih regijah, kot jih opredeljuje ZZZS. Na Primorskem sta to novogoriška in koprska regija oziroma severna in južna Primorska. Raziskava vsebuje še primerjavo z izračunanim slovenskim povprečjem.

Izogibajo se sokovom

Najmanj sladkih pijač zaužijejo prebivalci zdravstvenih regij Nova Gorica, Ljubljana, Kranj in Celje.

Severna Primorska: zelenjava in sadje

Na tem območju vsak dan ali večkrat na dan uživa svežo zelenjavo kar 62 odstotkov prebivalcev, sadje pa 59,9 odstotka. Oboje jih uvršča na prvo mesto v državi.

Kuhano hrano si redno dodatno soli dobra tretjina (37,2 odstotka) ljudi, kar je za 13,5 odstotka manj od slovenskega povprečja in najmanj v državi. Manjkrat od povprečnih štirikrat na teden uživajo mesne izdelke. Rastlinska olja vsak dan uporablja dobra četrtina (26,6 odstotka), kar je za 12,4 odstotka niže od povprečja. Dobra desetina (13 odstotkov) prebivalstva štirikrat na teden ali pogosteje uživa sladko pecivo in so tako na drugem mestu po nezdravi sladkosnednosti. Pogosteje na teden kot znaša povprečje pa uživajo nezdrave klasično ocvrte jedi.

O raziskavi

Raziskava NIJZ je del mednarodne pobude in ima najdaljšo tradicijo v javnozdravstvenem anketnem raziskovanju v Sloveniji. Sistematično jo izvajajo vsake štiri leta od leta 2001 dalje. V letu 2016 je temeljila na izbranem reprezentativnem vzorcu 15.639 oseb, starih od 25 do 74 let. Odzivnost anketirancev je bila 54,9-odstotna.

Vsak dan uporablja oljčno olje 65,2 odstotka prebivalcev, kar to regijo, skupaj s koprsko, umešča na vrh slovenske lestvice. Pogosteje kot drugje redno večerjajo (72,5 odstotka prebivalcev). Dobra polovica (53,7 odstotka) ljudi vsaj enkrat na dan uživa mleko in mlečne obroke in so pri tem na prvem mestu v državi.

Južna Primorska: ribe in oljčno olje

Nezdrava živila uživa 46,8 odstotka ljudi, kar je za 3,6 odstotka manj od slovenskega povprečja (50,4 odstotka).

Slaba polovica (43,3 odstotka) prebivalstva vsak teden ali še pogosteje uživa ribe, kar jih uvršča na prvo mesto v državi. Vsak dan uporablja oljčno olje kar 65,5 odstotka ljudi in so tako na vrhu lestvice. V veliko večji meri kot znaša slovensko povprečje tod vsak dan ljudje uživajo sveže sadje in zelenjavo.

So pa ti prebivalci najbolj sladkosnedni v državi - 13,4 odstotka ljudi štirikrat ali še večkrat na teden použije sladko pecivo. Vsak dan zajtrkujeta slabi dve tretjini (59,5 odstotka) prebivalstva, a je to še vedno za 2,7 odstotka slabše od povprečja. Pogosteje kot znaša povprečje uživajo klasično ocvrte jedi. Dobra četrtina (25,9 odstotka) ljudi vsaj trikrat na teden posega po hitri hrani (sendviču, hot dogu, pici, bureku, kebabu) in zasedajo neslavno drugo mesto med vsemi regijami.

---