Hrana je zdravilo: kako si pomagamo ob obolenju dihal

Eden od vitalnih organov so pljuča. Prek njih se organizem nenehno oskrbuje s kisikom, ki se po krvi prenaša do vseh organov in celic. Ko govorimo o pljučih, ne moremo mimo ust, nosa, grla in žrelnih poti. Na poti prek njih do pljuč se zrak, ki ga vdihnemo, očisti mehansko, se navlaži in po potrebi ogreje. Vloga sluznic pa je uničenje bolezenski klic, ki jih zajamemo z vdihom.

V pljučih se izmenjujeta kisik, ki ga vdihnemo, in ogljikov dioksid, ki ga izdihnemo skupaj z neuporabljeno količino zraka. Proces nenehne menjave mora biti neoviran. Molekule hemoglobina kot rdečega barvila eritrocitov (rdečih krvničk) v milijonih mikroskopsko majhnih mehurčkov levega in desnega krila pljuč (alveolov ali pljučnih mešičkov, lat.: alveolus pulmonis) kontinuirano sprejemajo kisik iz zraka in ga s krvjo prenašajo po telesu do kapilar, ki ga oddajo na ravni celic. V pljučnih mehurčkih sočasno poteka tudi sprejem ogljikovega dioksida, ki ga je s seboj prinesla venozna kri. V povprečju imajo moška pljuča približno 400 milijonov mehurčkov, ženska do 20 odstotkov manj. Čeprav so drobceni, je skupna površina pljučnih mehurčkov, ki sodelujejo pri vsakokratnem vdihu, v povprečju 120 kvadratnih metrov ali kot teniško igrišče.

Pljučni mehurčki se navzgor prek sistema kanalčkov povezujejo v pljučne režnje, ki sestavljajo pljučni krili. Ti sta med seboj popolnoma ločeni, neodvisni in delujejo kot samostojni organ. Zato lahko ljudje preživimo tudi z enim samim pljučnim krilom.

Bakterijske in virusne okužbe pljuč

Ponavadi dihamo samodejno in se niti ne zavedamo, da so pljuča izpostavljena mnogoterim napadom prostih radikalov, vplivom okolja, pomanjkanju, nepravilnemu ravnanju in staranju. Za nekatere pa smo krivi sami s svojimi razvadami in slabim ravnanjem. Prvo načelo pa je, da moramo ob težavah s pljuči obiskati zdravnika!

To so razne oblike pljučnic, pač odvisno od vrste mikroorganizmov, ki so vdrli v pljuča in jih okužili. Ponavadi so to razne bakterije (stafilokokna pljučnica, pnevmokokna pljučnica, legionarska pljučnica) ali virusi (virusne pljučnice), vsaj tri vrste glivic (glivične pljučnice) in klice manj značilnih mikroorganizmov vseh vrst, ki povzročajo atipične pljučnice. Posebna oblika je psitakoza ali pljučnica, ki jo povzročajo bakterije ptic (papig, golobov) in drugih živali.

Dovzetnost za pljučnice je individualna, eni so bolj, drugi manj dovzetni zanje. Toda alkoholizem, kajenje, sladkorna bolezen, srčno popuščanje in nekatere kronične bolezni povečujejo možnosti, da zbolimo za pljučnico.

Za pljuča moramo torej skrbeti kakor za telo kot celoto. Z vnosom zadostne količine široke palete vseh hranilnih in zaščitnih snovi, ki jih organizem potrebuje. Več se gibajmo na svežem, čistem zraku in dihajmo globoko. In okrepimo imunski sistem! Tedaj bomo bolj čili in odporni.

Kako si lahko pomagamo?

In kaj pri obolenju dihal in dihalnih poti (pri prehladu, kašlju, gripi, senenem nahodu) lahko naredite sami?

•Inhalacije z majaronom: z majaronovim oljem ali mazilom si namažemo nos; eterična olja v majaronu očistijo dražečo sluz v nosu.

•Porov sirup proti kašlju: pol kilograma pora skuhamo v pol litra mleka, ohladimo in zmešamo v mešalniku, dodamo kilogram žajbljevega medu in štiri žlice mletega janeževega semena. Uživamo trikrat na dan po eno žlico.

•Dozorele in na soncu posušene šipkove jagode zmeljemo in pretlačimo skozi sito, ki zadrži zrnca. Spodaj ostane rdeča masa; vanjo zamešamo med. Uživamo po žličkah ali kot namaz na kruhu.

•Glavo zelja sočimo, dodamo med, skuhamo, precedimo in uživamo po osem žlic na dan.

•Vonjanje hlapov prerezane čebule odpravlja nahod in blaži astmo. Skuhana čebula in pomešana z medom zdravi kašelj. Na masti prepraženo čebulo kot topli obkladek damo na prsi.

• Čebulni sirup brez kuhanja zoper nahod in kašelj: čebulo narežemo na rezine, potresemo s sladkorjem in pustimo 24 ur, da se izcedi sok. Pijemo tri- do petkrat po eno do dve žlički na dan.

•Čebulni napitek zoper gripo: narezano čebulo damo v vročo (ne vrelo) vodo, pustimo čez noč; naslednje jutro dodamo limonin sok in spijemo.

•Česnov sirup: pet strokov česna zdrobimo in zmešamo s petimi žličkami sladkorja; zavremo z malo vode, precedimo in pijemo večkrat na dan.

•Čaj za lažje izkašljevanje: 10 gramov solate in 1,5 decilitra vode; solato v tem skuhamo kot čaj. Ohladimo, precedimo in osladimo z medom; pijemo tri- do štirikrat na dan.

•Pri astmi in bronhitisu naredimo tople obkladke iz zeljnih listov. Liste segrejemo v topli vodi in ovijemo s krpo.

•Čaj iz zelene in peteršilja za zbijanje vročine: 50 gramov listov zelene, 50 gramov peteršiljevih listov in šest decilitrov vode. Skuhamo čaj, precedimo in sladkamo z medom. Pijemo trikrat na dan po dva deci.

•Sveži sok iz paprike zoper vnetje grla in žrela: v mešalniku zmeljemo papriko, korenje in peteršilj, iztisnemo sok in pijemo dvakrat na dan po pol deci.

•Pomoč pri vnetem grlu: fige in čemažev sok in enaka količina medu.

•Težave z grlom: pet do šest nageljnovih žbic namočimo čez noč v medu; zjutraj jih odstranimo. Med zaužijemo po žličkah večkrat na dan.

•Ruski hrenov napitek za vsa prehladna stanja: žlica naribanega hrena, žlica medu, žlica zmletih nageljnovih žbic v velikem kozarcu vode.

•Čebulni sirup zoper kašelj: sesekljamo šest čebul in v loncu dodamo 170 gramov medu. To dve uri kuhamo nad paro in sproti mešamo. Ohlajen sirup uživamo v rednih presledkih.

•Odpiranje zamašenih dihalnih poti: razredčimo deset do 20 kapljic tabaska v kozarcu hladne vode, to grgramo in spijemo. Pomnimo: pekoč čili hitro odpre zamašen nos.

Marija Merljak, prehranska strokovnjakinja

---