Leben: Slovenija pred ekološko katastrofo

Država bo odredila interventni odvoz odpadne embalaže in sveč, ki se že vse leto kopičijo na dvoriščih komunalnih podjetij. Novi okoljski minister Jure Leben se je za takšen ukrep odločil, ker se je Slovenija - kot pravi - “znašla na robu ekološke katastrofe”. Odvoza naj ne bi bilo pred februarjem; najprej mora namreč DZ sprejeti interventni zakon, nato pa inšpektorji popisati in označiti nakopičene kupe smeti.

LJUBLJANA > Nacionalni sistem ravnanja z odpadki je zatajil, priznava novi okoljski minister Jure Leben. “Slovenija se je tako, ne da bi se večina državljank in državljanov Slovenije tega zavedala, znašla na robu ekološke katastrofe,” je ugotavljal včeraj, po ogledu ljubljanskega centra za ravnanje z odpadki Snaga.

Izziv nacionalnih razsežnosti

Izvajalci javne službe se že mesece soočajo s prostorsko stisko, saj nekatere družbe za ravnanje z odpadki ne prevzemajo več odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč. Sklicujejo se na to, da jim embalaže, za katero ni plačana embalažnina, ni treba prevzemati na svoje stroške.

9060

ton mešane odpadne embalaže se je nabralo na dvoriščih komunalnih podjetij

Na dvoriščih komunalnih podjetij se je zato do konca septembra nakopičilo 9060 ton mešane komunalne odpadne embalaže. Največ, več kot 2000 ton, jo na odvoz čaka v ljubljanski Snagi, velike težave pa ima tudi Publicus, ki med drugim odvaža odpadke v Postojni in Pivki. Publicus na različnih lokacijah po Sloveniji skladišči 1500 ton mešane odpadne embalaže. Pri izvajalcih javne službe se je poleg tega nakopičilo tudi za 952 ton odpadnih sveč.

Če se ne bo nič spremenilo, bi se lahko do konca leta na dvoriščih komunalnih podjetij nakopičilo 30.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, količina odpadnih nagrobnih sveč pa bi se zaradi bližajočih se praznikov do konca leta povečala na 1500 ton. Ta svarila so sodelavci ministra Lebna zapisali v osnutek interventnega zakona.

Na odvoz čaka 952 ton odpadnih sveč, do konca leta pa bi se količina lahko povečala na 1500 ton.

Izvajalci javne službe na takšen scenarij opozarjajo že od pomladi, a okoljsko ministrstvo do zdaj ni videlo potrebe po odločnejšem ukrepanju. Pod novim vodstvom je drugače. Slovenija se je znašla “v primežu sanitetnega, ekološkega in varnostnega izziva nacionalnih razsežnosti”, opozarja Leben, ki je na čelu okoljskega ministrstva nasledil Ireno Majcen. Zlasti ga skrbi požarna ogroženost zaradi nakopičenih odpadkov.

V javni razpravi le dva tedna

Leben trdi, da je zadeva tako urgentna, da je treba tudi čas javne razprave o osnutku interventnega zakona skrajšati na 14 dni. Zakon bi nato poslanci sprejeli po nujnem postopku, vseeno pa bi izvajalec, ki bi ga izbrala država, nakopičene odpadke lahko začeli odvažati šele začetku februarja. Osnutek interventnega zakona namreč predvideva, da bi inšpektorji po uveljavitvi zakona v mesecu dni popisali in označili vse nakopičene odpadke. Nato bi te prevzel izbrani izvajalec.

Po okvirni oceni bi interventni odvoz mešane odpadne embalaže državo stal 3,6 milijona evrov, odvoz nakopičenih sveč pa 320.000 evrov. Denar za to ukrepanje bi ministrstvo nato izterjalo od embalažnih podjetij, ki bi po interpretaciji države morala to delo opraviti že doslej.

Direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Sebastijana Zupanca skrbi, ker bo interventni zakon začel veljati šele čez nekaj mesecev. “Skladišča imamo polna odpadne embalaže, sprazniti jih moramo danes in sedaj,” je opozoril. Treba bo torej najti možnosti za začasno skladiščenje embalaže.

Prag 15 ton bi že v kratkem znižali

Na ministrstvu za okolje nameravajo do konca leta pripraviti tudi predlog novega zakona o varstvu okolja. Izvirni greh za sedanje težave je, da je na trgu več odpadne embalaže, kot je plačane embalažnine, torej prispevka za ravnanje z odpadno embalažo. Trenutno plačujejo stroške ravnanja z odpadno embalažo le tista podjetja, ki dajo letno na trg več kot 15 ton odpadne embalaže. Ta prag namerava Lebnova ekipa znižati. Minister zagovarja tudi načelo onesnaževalec plača. “Tudi vsak od nas. Kolikor bomo proizvedli embalaže, toliko moramo pokriti stroškov za njeno recikliranje in končno odlaganje.”

---