Les, gradbeni material 21. stoletja

V sodobnem gradbeništvu vse bolj uporabljajo les. Tudi v Sloveniji poznamo panelne sisteme gradnje že več kot pol stoletja, novost so masivni in križno lepljeni elementi (Xlam paneli), ki so jih razvili v Evropi pred 15 leti. Les je kot surovina in material pravo slovensko bogastvo. Njegovo vračanje nekateri utemeljujejo tudi z vnašanjem prvin narave v grajeno okolje, kar ima blagodejne učinke na človeka, ki se je preveč oddaljil od narave.

Med lesenima montažnima gradnjama je pomembna razlika. Pri panelnem sistemu lesene stene izdelajo v tovarni, Marlesu, Lumarju, Riku, Jelovici, ... in jih na terenu zgolj konstrukcijsko sestavijo. Pri drugem načinu pa gre za masivno leseno gradnjo iz križno lepljenih šest do 32 centimetrov debelih večslojnih sten in plošč, ki jih povežejo z mehanskimi elementi.

Xlam paneli so prodrli na vse celine, njihova proizvodnja strmo narašča, vendar še vedno ne dohiteva povpraševanja, saj so paneli zaradi izjemnih fizikalnih in mehanskih lastnosti primerni tudi za gradnjo večetažnih stanovanjskih ali poslovnih stavb, večje športne objekte in druge zahtevne konstrukcije, pri katerih je imela do nedavnega primat armiranobetonska gradnja.

“Najbolj cenjene so nepremičnine, ki omogočajo pogled na naravo, najbolj priljubljene slike vključujejo prvine narave. V bivanjsko in delovno okolje zato vnašamo naravo, z zvoki, slikami, rastlinami, vonji in pogledom skozi okno, če ne gre drugače.”

mag. Dean Lipovac

psiholog

Lesen 14-metrski objekt v Ljubljani

Les uporabljajo v gradbeništvu Skandinavci, Slovenci stremimo k temu, da ga dodamo “suhi” strani, kot notranji interier v vrtcih denimo. Gradimo tudi večetažne lesene stanovanjske in poslovne objekte, na primer lesene bloke v Ljubljani in Domžalah. V ljubljanskem Štepanjskem naselju pa so pred kratkim postavili največji leseni športni objekt za squash na svetu, 12 do 14 metrov visok Squashland z osmimi igrišči v različnih nivojih. Stavbo tlorisa 30 metrov krat 18,2 metra in prostornine približno 6500 kubičnih metrov sta zasnovala Goran Milićević in arhitekturni biro Point, leseno konstrukcijo je izdelalo podjetje CBD na čelu z dr. Brunom Dujičem, ki pri nas velja za vodilnega strokovnjaka na področju statičnih izračunov pri projektiranju lesenih objektov. V projekt je investiralo podjetje Curbis.

Milićević, dr. Dujič in njegov sodelavec Jurij Jančar za sodobne masivne lesene konstrukcije zagotavljajo, da se zelo dobro obnesejo v primeru požara, vetra ali potresa in da obenem omogočajo bivalno ugodje in dobro počutje. “So najbližja alternativa klasični gradnji, povsem nadomestijo grajeno steno, nanje je mogoče enostavno in hitro pritrditi izolacijo. Lesena konstrukcija lahko v notranjosti objekta ostane vidna in pričara toplino, ki jo izraža les.”

Življenjska doba grajenega lesa primerljiva z opeko

Čeprav v Melbournu gradijo desetetažne lesene objekte in na Dunaju celo 24-etažnega, dr. Bruno Dujič meni, da je lesene stavbe smiselno načrtovati zgolj do šestih etaž oziroma 20 metrov višine. Pri višjih zgradbah uporabljajo hibridne konstrukcije iz lesa in (armiranega) jekla. Lesa in jekla so se poslužili tudi pri Squashlandu; konstrukcija kleti je armiranobetonska, zgornji del objekta je iz Xlam lesene masivne konstrukcije v kombinaciji z jeklenimi okvirji. Če lesenim stavbam posvetimo skrb tako pri projektiranju kot izvedbi in vzdrževanju, naj bi bila njihova življenjska doba primerljiva s tisto pri stavbah iz opeke. Med prednostmi navajajo hiter tempo lesene gradnje, možnost razstavljanja in ponovnega sestavljanja lesenih montažnih objektov na drugih lokacijah ter razgradljivost lesa brez odpadkov in škodljivih emisij.

Les zmanjšuje stres

Z vprašanjem, kako uporabiti les v stavbah, da bo pozitivno vplival na zdravje ljudi, se ubadajo v Raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE, ki ga je februarja lani soustanovila Univerza na Primorskem. V inštitutu preučujejo spreminjanje lesa ter njegovo restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje. Namestnik direktorice in docent na Univerzi na Primorskem dr. Michael Burnard, ki prihaja iz ZDA, pravi, da vgrajevanje lesa v stavbe zmanjšuje stres, ki velja za družbeno-ekonomsko težavo, saj javnemu zdravstvu z odsotnostmi z dela ter razvojem bolezni in kroničnih obolenj povzroča veliko skrbi. “Stres lahko blažijo okoljske rešitve, pri njegovem premagovanju pomaga preživljanje časa v naravi, nove raziskave pa so pokazale, da na splošno zmanjšanje stresa in morebitno okrevanje vpliva tudi vgrajevanje naravnih materialov v stavbe.” Naše zdravje je neločljivo povezano z okoljem in ker preživimo 85 do 90 odstotkov prostega časa v zaprtih prostorih, so raziskave o učinkih okolja na zdravje in dobro počutje zelo koristne za celotno družbo, je prepričan Burnard.

“Predstavljajte si, da ste obdani z bujnimi travniki in mogočnim drevjem. Slišite melodično žvrgolenje ptic, na obrazu čutite prijazen vetrič. Sonce vas visoko z neba prijetno greje. V takem okolju se zagotovo dobro počutite. To ni naključje; ljudje smo dolga tisočletja bivali v sožitju z naravo, dovolj dolgo, da je ljubezen do naravnega okolja postala del naše podedovane biološke zasnove. V času dopusta se najraje odpravimo na morje ali v hribe,” pojasnjuje Burnardov sodelavec Dean Lipovac, magister psihologije in raziskovalni asistent na InnoRenewCoE.

Najnovejša spoznanja, povezana z lesom, so predstavili tudi na nedavnem forumu Slowoodlife, ki ga je v Kopru pripravilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ob tej priložnosti pa je Agencija Lotos iz Velike Nedelje v ormoški občini izdala novo številko Varčne hiše, revije za montažno gradnjo v Sloveniji, edine tovrstne pri nas.

Čeprav sodobno grajeno okolje ponuja obilo prednosti, ogroža duševno zdravje na veliko načinov. V prostorih z medlo naravno osvetlitvijo se nam poslabša kakovost spanja, povečajo se nam simptomi depresije. Hrupni prostori, slaba kakovost zraka in gneča krepijo doživljanje stresa. Odsotnost elementov narave se odraža v neprijetnih čustvih in večji fiziološki stresni aktivnosti. Stanovalci večnadstropnih stavb se pogosteje počutijo osamljene in izolirane, ker imajo omejen dostop do terase, vrta, dvorišča in drugih prostorov, namenjenih druženju. Ni presenetljivo, da v mestih pogosteje kot na podeželju trpijo za duševnimi motnjami ali navajajo simptome omajanega duševnega zdravja, slabo razpoloženje, pomanjkanje motivacije, šibko pozornost, nespečnost, nepojasnjene fizične bolečine... Ker pa najbrž ne bomo kmalu pripravili kovčkov in se odpravili na večno kampiranje pod zvezdami, nam ne preostane drugega, kot da grajeno okolje preuredimo skladno z našimi potrebami, poudarja Lipovac.

Več narave v stanovanja in pisarne

Da bi se lahko pogosteje zazrli v naravo okrog nas in prejeli obilo naravne svetlobe, svetuje, naj na stene namestimo čim več prosojnih steklenih površin. Poskrbimo za reden pretok svežega zraka in udobno temperaturo. V notranje prostore poskusimo umestiti kar največ narave, kar lahko naredimo s pogostejšo uporabo naravnih materialov, še bolje pa je, da iz njih ustvarimo strukture, ki posnemajo naravne podobe. “Primer tega je izdelava lesenih podpornih stebrov, ki spominjajo na obliko drevesa, ker se iz širšega stebra pri dnu v višino razveja več tanjših letev. Drugi primeri so kavna mizica z neravnimi linijami, knjižne police v obliki čebeljega panja ali vijugasto stopnišče. V notranje prostore umestimo tudi rastlinje in prvine, ki vključujejo vodo, na primer fontano, akvarij. Počutje stanovalcev lahko izboljšamo že s tem, da notranjemu okolju dodamo mizo z vzorcem lesa ali nekaj cvetic.”

Bolj ko bo grajeno okolje zasnovano po naših potrebah, bolj bo cvetelo naše zdravje, je prepričan Lipovac. Burnard pa omenja še raziskovalno in tržno zanimivo panogo, ki so jo poimenovali podporno okolje za samostojno življenje. Z njo si prizadevajo lajšati tegobe samostojnega življenja starejših ljudi in tistih, ki se zdravijo doma ali okrevajo. Z ergonomskim oblikovanjem pohištva, opreme in prostora je možno vplivati na zdravje in splošno dobro počutje. To lahko dosežemo z lažjo dostopnostjo, boljšo držo ter omogočanjem aktivnosti v notranjih prostorih. Vse omenjeno lahko izpopolnimo z domiselno uporabo lesa že med gradnjo stavb. “Les na ljudi vpliva podobno kot narava - pospešuje okrevanje po stresu ali izčrpanosti in prinaša številne druge psihofiziološke koristi. Proizvaja vlago in daje toplotno izolacijo, kar zmanjšuje potrebo po ogrevanju in hlajenju prostorov.”

Trajnostna gradnja za trajnostni razvoj

Jasen je tudi znani naravovarstvenik Anton Komat: “Naši predniki so tisočletja bivali v koevoluciji z rastlinami, ki so nudile gradbeni material, jih hranile, oblačile in zdravile. Iz tega sožitja so oblikovali edinstveno mozaično kulturno krajino, ki jo danes uničujemo in spreminjamo v monokulturno agrostepo, ki ji pravim 'hamburger pokrajina'. V tej bolni pokrajini pa obolevajo vsi, tudi ljudje.” Predniki so razvili samonikle načine priprave hrane in obredje pri mizi, kar je del sijajne kulturne dediščine naroda. Obnovimo jo, poziva Komat, češ da je bolje sedeti v prijetni družbi za omizjem kot pa sam za pultom stoje žvečiti hamburger.

Katere naravne vire so imeli naši predniki, katere tehnologije in orodja so razvili in katere uporabne predmete so izdelovali? “V tradicionalni gradnji so uporabljali predvsem les, kamen in glino s trstičjem in če to nadgradimo z najnovejšimi dosežki etične znanosti, je rezultat jasen. Les je bil in mora znova postati osnovni gradbeni material v deželi gozdov,” je nazoren Komat.

Ker uporabi naravnih materialov v gradbeništvu zdaj rečemo trajnostna gradnja, opozarja na okoliščine, v katerih so skovali pojem trajnostnega razvoja. Leta 1987 ga je uvedla takratna predsednica Norveške Gro Harlem Brundtland kot kompromis in da bi umirila hude spore med ekologisti in ekonomisti. Slednji so zagovarjali koncept neomejene rasti, ekologisti pa so opozarjali na meje rasti. Trajnostni razvoj naj bi namreč zagotovil gospodarsko blaginjo, kakovost okolja in socialno pravičnost. Z globalizacijo in prevlado korporacij nad državami si ga sposojajo za politično manipulacijo ljudstva, a to je že druga zgodba.

---