Fakin: v Šempetru ni manj medicinskih sester kot drugod

Minister za zdravje Samo Fakin se je včeraj pogovarjal z direktorjem Splošne bolnišnice Nova Gorica in ga tako rekoč krcnil po prstih. Organizacija dela je odgovornost vodstva zavoda, je po pogovoru izjavil minister, statistika pa kaže, da problem pomanjkanja medicinskih sester v Šempetru ni nič večji kot v drugih bolnišnicah.

Šempetrska bolnišnica trenutno išče 24 medicinskih sester.  Foto: Leo Caharija
Šempetrska bolnišnica trenutno išče 24 medicinskih sester.  Foto: Leo Caharija

ŠEMPETER PRI GORICI > “Vsak v tej družbi mora sprejeti odgovornost za svoje delo. To pričakujem tudi od direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Njihova naloga je med drugim tudi, da optimalno organizirajo delo v bolnišnici v dobro pacientov in zaposlenih. Vodstva javnih zavodov so dolžna skrbeti tudi za ustrezno kadrovsko politiko,” je na vprašanja PN včeraj odgovoril Samo Fakin ter pojasnil, da je tako stališče izrazil tudi v pogovoru z direktorjem SB Nova Gorica Stanislavom Rijavcem. “SB Nova Gorica ima zaposlenih primerljivo število srednjih medicinskih sester z bolnišnicami, ki obravnavajo enako ali celo večje število bolnikov, kot SB Nova Gorica,” je dodal minister.

Rijavec se strinja z ministrom

“Z izjavo ministra se sanacijska uprava SB Nova Gorica strinja,” so se odzvali v vodstvu bolnišnice.

Samo Fakin

minister za zdravje

“SB Nova Gorica ima zaposlenih primerljivo število srednjih medicinskih sester z bolnišnicami, ki obravnavajo enako ali celo večje število bolnikov.”

Direktor je tudi podrobneje odgovoril na nekatera vprašanja, povezana z ukrepom preložitve operacij. “Zavod je že podvzel vse kratkoročne ukrepe za blaženje kadrovske stiske,” je pojasnil. Med drugim izplačujejo nadure in dodatke za povečan obseg dela. V preteklem tromesečju so izplačali za 10.000 evrov manj dodatkov kot v treh mescih prej, a 17.000 več kot v primerljivem obdobju lani. Ponovil je tudi, da težav ne morejo več reševati s prerazporejanjem, ki so se ga v preteklosti že posluževali: “Dejstvo pa je, da zadevnega ukrepa sedaj ni mogoče več uresničevati, saj smo v situaciji, ko na bolniških oddelkih dela minimalno število kadra. Vsakršno prerazporejanje bi lahko ogrozilo varnost zdravstvene obravnave pacientov.” Sestre, ki so zapustile bolnišnico, so večinoma odšle v zdravstvene domove, nekatere so se upokojile, še pojasnjuje Rijavec. Da se odliv najbolj pozna ravno na abdominalni kirurgiji, meni, je posledica spleta okoliščin in nima kakšnih posebnih vzrokov, povezanih z delom ali vzdušjem na oddelku.

Šempetrska bolnišnica z razpisoma, objavljenima danes, išče 24 srednjih medicinskih sester, od tega osem pripravnikov. Prav tako je odprt razpis za nekaj diplomiranih sester. Z razpisi so nov kader sicer iskali tudi v preteklih mesecih, so pojasnili v vodstvu bolnišnice. Roki za prijavo na delovna mesta se iztečejo konec meseca in takrat bo nekoliko bolj jasno, kako uspešni bodo z iskanjem kadra tokrat. Sklenili bodo tudi nekaj podjemnih pogodb z nekdanjimi zaposlenimi.

Stanislav Rijavec

direktor

“Smo v situaciji, ko na bolniških oddelkih dela minimalno število kadra. Vsakršno prerazporejanje bi lahko ogrozilo varnost zdravstvene obravnave pacientov.”

Zdravstveni domovi so mamljivi

Razlika v plači med medicinsko sestro, ki dela v bolnišnici, in tisto, ki dela v zdravstvenem domu, je le osem odstotkov, so opozorili sindikalisti. Kar je premalo. Delo sester v domovih še zdaleč ni lahko, opozarja direktorica ZD Nova Gorica Petra Kokoravec, a priznava, da je predvsem ugodnejši urnik tisti razlog, ki marsikatero sestro zvabi v zdravstveni dom. “Če imamo razpise za delovno mesto za nedoločen čas, dobimo veliko prijav, večina se prijavljajo zaposleni iz bolnišnice. Pri pokrivanju daljših bolniških ali porodniških odsotnosti, ko gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pa imamo tudi mi težave, ker očitno tega kadra na trgu dela ni. Razmere na trgu dela so bile še pred dvema letoma zelo drugačne,” je pojasnila.

Razprave še sledijo

Varuh pacientovih pravic Dušan Žorž je pojasnil, da se do včeraj nanj ni obrnil nihče od tridesetih pacientov, ki so jim prestavili operacije. Žorž tudi ni zaznal, da bi oddelek abdominalne kirurgije posebej izstopal po ravni nezadovoljstva pacientov: “Pritožbe so precej enakomerno porazdeljene po vseh oddelkih, večinoma pa na račun čakalnih vrst.”

Neugodna statistika

Število zaposlenih v šempetrski bolnišnici se v zadnjih štirih letih povečuje, kar sicer velja za vse slovenske bolnišnice. Od leta 2014 do 2017 so zabeležili štiriodstotno rast števila zaposlenih. V Šempetru je tako lani delalo v povprečju 1000 ljudi, 200 več kot v bližnji SB Izola. SB Nova Gorica pa je med slovenskimi bolnišnicami povsem na repu po prihodkih na zaposlenega. Ti so lani znašali 51.700 evrov na zaposlenega. V Valdoltri, denimo, 68.600, v SBI, ki je po tej kategoriji med najuspešnejšimi v državi, pa 77.900 evrov.

Predsednica sveta zavoda bolnišnice Anita Manfreda je poudarila, da bodo člani sveta o ukrepu še razpravljali. “Takoj po tem, ko je bila novica objavljena v medijih, smo od vodstva pisno zahtevali pojasnila. Ter poročilo o problematiki, ki ga bomo obravnavali na naslednji redni seji sveta zavoda,” pojasnjuje Manfredova.

Izolska bolnišnica nima takšnih težav z medicinskimi sestrami kot šempetrska. ”Po analizi zaposlenih imamo bistveno več zaposlenih medicinskih sester kot leta 2012 in jih tudi vsako leto dodatno zaposlujemo,” pravi direktor Radivoj Nardin. Zanika, da bi v tej ustanovi lahko prišlo do tako drastičnih ukrepov, kot se je to zgodilo v Šempetru. Posebej pa izpostavlja zakonske omejitve glede razporejanja na delo, saj je med zaposlenimi medicinskimi sestrami veliko mladih mater, ki jih zakonodaja dodatno ščiti, prav tako tudi medicinskih sester, starejših od 50 let, ki jim, če to ne želijo, ni treba delati ponoči. “Vse predpisano dosledno spoštujemo, je pa zato organizacija dela veliko zahtevnejša,” pravi Nardin in dodaja, da svoje prispevajo še porodniški dopusti in bolniške odsotnosti. “A vse to je del življenja in s tem se soočajo v vseh bolnišnicah. Je pa zato za nočno delo in dežuranje na voljo veliko manj kadra od skupnega števila zaposlenih. Zato moramo toliko skrbneje načrtovati delo in se posvečati organizaciji, ni pa takšnih težav, da bi morali zapirati oddelke.” Da bi bili težavam laže kos, vsako leto dodatno zaposlujejo mlade, ki končajo izobraževanje. “Seveda jih moramo še dodatno usposabljati. Ker je delo v bolnišnici napornejše, občasno kakšna sestra raje izbere službo v zdravstvenem domu, kjer ni nočnega dela in dežuranja,” ugotavlja Nardin. “Zato se dodatno trudimo za zagotavljanje spodbudnega delovnega okolja, za čim bolje urejene razmere za delo in dobre, spodbudne medsebojne delovne odnose.” ja


Najbolj brano