Okusi od hribov do morja

Kljub zelo slabi vremenski napovedi je peti Jestival okusov in umetnosti v soboto pritegnil mnogo radovednežev iz vse Slovenije in tudi turiste, ki še vztrajajo v Posočju. V zelo bogatem programu so žal sodelovali samo trije gostinci, kljub temu je dišalo od Alp do Jadrana.

Društvo od ovce do izdelka je med drugim ponujalo Bc burger iz 
jagnjetine.  Foto: Neva Blazetič
Društvo od ovce do izdelka je med drugim ponujalo Bc burger iz jagnjetine.  Foto: Neva Blazetič

KOBARID > Dišalo je po friki, školjkah, planinskem siru, krafih in seveda kobariških štrukljih, skratka, mešali so se okusi od hribov do morja. S friko iz krompirja in sira, obogateno z zelišči, so se v soboto popoldan krepčali tudi kolesarji, ki so za pokal Občine Kobarida poganjali kolesa vse do Drežnikih Raven.

Visoka kulinarika

Pekel jo je Valter Kramar iz Hiše Franko in njene kobariške “podružnice” Polonka. Meni, da kobariška kulinarična ponudba ohranja visok nivo: “Gostilne ponujajo za vsakega nekaj, domačo hrano, ribe, tudi bolj sufisticirane krožnike. Manjkajo pa turistične kmetije z domačo hrano.” Vesna Marksl iz hotela Hvala je med pripravo školjk pripomnila, da še kakšna gostilna na festivalu ne bi bila odveč, tudi Kobarid bi še kakšno potreboval. Kot pravi, kulinarika pritegne goste tudi izven sezone. Ivančič Antonija je s kolegi iz bovškega društva od Ovce do izdelka in kobariškega društva za samooskrbo kuhala bovške krafe in kobariške štruklje: “Razlika je v nadevu, krafi so polnjeni s zmletimi suhimi hruškami, štruklju pa z orehi,” je pojasnila.

Tatjana Sovdat s kmetije Sovdat iz vasi Smast je planinski kravji sir prodajala po 12 evrov. Poleti ima stojnico na parkirišču v Zaročišču, kjer je izhodišče proti slapu Kozjak. “Tujci zelo cenijo naše pridelke, kupujejo tudi skuto, čeprav je niso vajeni. Zlasti so navdušeni gostje iz severne Evrope.”

Trajnostna moda

Mnogi so prinesli oblačila, ki jih ne potrebujejo več in v zameno vzeli kakšen kos, ki so ga prinesli drugi. Izmenjavo je organiziralaoblikovalka Karmen Koren iz kobariške trgovine Reinkarmika: “Obleke sem zbirala že med študijem in jih z užitkom predelovala, kar počnem tudi zdaj. Iskala sem jih tudi v tujini. Podpiram trajnostno modo z manj odpadki in poštenim plačilom za delo. Prihodnost mode vidim v kakovostnem materialu. V današnjem času je obleka poceni, slabe kakovostni, tekstilna industrija izkorišča delavce v revnih državah. Tudi znamke niso več to, kar so nekoč bile.” V Zeleni hiši pa so bile na ogled atraktivne obleke izpod šivanke Petje Berginc iz Drežnice, ki se sicer ukvarja z restavratorstvom: “Šivam obleke za gledališke predstave in za posebne priložnosti. Želim in upam, da bom sčasoma zasnovala svojo blagovno znamko in se ukvarjala predvsem z oblekami, ki so moja strast.”


Najbolj brano