O narečjih ima še veliko povedati

Lanska knjiga Narečna raznolikost v okolici Kopra dialektologinje dr. Suzane Todorović je dobila še italijanski prevod. Je že deveta knjiga neutrudne raziskovalke istrskega narečja in nikakor ne zadnja.

Lani izdana knjiga Suzane Todorović o narečni raznolikosti okolice 
Kopra je dobila italijanski prevod.
Lani izdana knjiga Suzane Todorović o narečni raznolikosti okolice Kopra je dobila italijanski prevod.  

KOPER > Knjigo, ki narečno raznolikost okolice Kopra prikazuje s primerjavo govoric v Dekanih, Hrvatinih in na Škofijah, je Suzana Todorović prevedla v italijanski jezik s pomočjo Devane Jovan Lacovich in Laure Castegnaro, s katerima je že sodelovala pri prevodu knjige Narečja v Kopru, Izoli in Piranu.

V pravkar prevedeni knjigi dialektologinja prikazuje narečno raznolikost na dva načina. Sprva s primerjavo dekanskega in škofijskega govora. “Čeprav sta stična govora in sodita v isto podnarečno skupino, sta različna pri uporabi romanskih oziroma istrsko-beneških izposojenk. To pa predvsem zato, ker so bile Škofije vedno kraj na prepihu med romanskim in slovanskim svetom. Dekani pa so bili do druge svetovne vojne občina in morda niso imeli potrebe, da bi posegali tudi po romanskem svetu. Imeli so močno duhovščino ter učitelje, ki so ozaveščali vaščane, da bi uporabljali svoj materni, slovenski jezik,” ugotavlja. V drugem delu raziskave se posveča hrvatinskemu beneškemu govoru, ki ga umešča na istrsko-beneški narečni zemljevid.

Prav se ji zdi, da ima knjiga italijanski prevod, saj bodo tako lahko z vsebino seznanjeni še pripadniki italijanske narodne skupnosti pa tudi italijanski dialektologi: “Da lahko spoznajo istrsko-beneško narečje, ki je pravzaprav italijansko narečje zunaj meja Italije.”

Dialektologinja, ki jo je javnost lani spoznala tudi skozi akcijo Osebnost Primorske (v paru z založnico Ingrid Celestina se je uvrstila v finale), svojih publikacij kmalu ne bo mogla več prešteti na prste obeh rok. Načrtuje še knjigo, ki bo obravnavala izključno istrsko-beneško narečje v slovenski Istri. “Izšla bo v slovenščini in bo prevedena v italijanski jezik, pospremil jo bo tudi obsežen atlas istrsko-beneškega narečja v slovenski Istri na približno 630 straneh,” napoveduje.

Kdaj ob rednem delu direktorice študentske svetovalnice na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani in predavateljice na Univerzi na Primorskem najde čas za pisanje knjig? “Kadarkoli - zjutraj, čez dan ali zvečer. Če poklic osvojiš kot način življenja, ga ne obravnavaš več kot delo.”


Najbolj brano