“Piranska občina se spet odreka ozemlju”

Piranski občinski svet bo danes odločal o kategorizaciji cest v občini, a so izpustili tiste na levem bregu Dragonje. “Čeprav spomladi niso potrdili sprememb statuta, s katerim bi se občina odrekla zaselkom na levem bregu Dragonje, so zdaj spet izključili to območje iz svoje suverenosti,” opozarja Joško Joras.

PIRAN > “Ne glede na to, da sosedi ne izpolnjujejo zavez arbitražnega sodišča, saj imajo podporo v mednarodni skupnosti, se naša država še naprej vztrajno odreka svojemu ozemlju,” je ogorčen Joško Joras, prebivalec zaselka Mlini na levem bregu reke Dragonje, ki se po določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, v skladu z arbitražno razsodbo haaškega sodišča, ne nahaja več na ozemlju Slovenije. Zakonodajo, ki ureja uveljavitev arbitražne razsodbe kot del slovenskega notranjega pravnega reda, je državni zbor sprejel lani.

“Na levem bregu Dragonje ni občinskih cest”

“Ceste na levem bregu Dragonje, ki jih omenja gospod Joras, do zdaj niso bile kategorizirane kot občinske ceste, zato jih mednje ne uvršča niti novi odlok,” so v zvezi s pobudo krajana zaselka Mlini Joška Jorasa povedali na piranski občini. Dodali so, da je sicer arbitražna razsodba mednarodno veljaven pravni akt, na podlagi katerega je državni zbor lani sprejel sveženj štirih zakonov - zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, zakon o zemljiški knjigi, zakon o morskem ribištvu ter tako imenovani interventni zakon. “Predlog za kategorizacijo cest na levem bregu Dragonje kot občinskih cest je torej v nasprotju s samo razsodbo in zakoni, ki jo implementirajo,” so sklenili na občini.

Na današnji seji piranskega občinskega sveta bodo obravnavali predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest v drugem branju. Odlok se sicer nanaša na lastniško ureditev občinskih cest. Joras je pred tem na piransko občino vložil pobudo za dopolnitev odloka z vključitvijo dveh javnih poti in kolesarske poti na levem bregu Dragonje s sečoveljsko katastrsko oznako, a pri tem ni bil uspešen. Kot je Joras navedel v obrazložitvi pobude, se za to zavzema v izogib pravnim posledicam kršenja slovenske ustave, piranskega občinskega statuta in temeljnih človekovih pravic zaradi opuščanja pristojnosti Republike Slovenije nad svojim ozemljem. Joras je v zvezi z uveljavitvijo arbitražne zakonodaje sicer sprožil tudi pobudo za presojo na ustavnem sodišču.

Obširen dnevni red seje

Na današnji seji piranskega občinskega sveta bodo svetniki med drugim obravnavali zvišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), s čimer bo občina za leto 2019 predvidoma pridobila 60.000 evrov. Odločali bodo tudi o soglasju k dolgoročni zadolžitvi za dober milijon evrov za premostitveno financiranje naložb javnega podjetja Okolja Piran. Poleg tega imajo na dnevnem redu prodajo parcele na območju podrobnega prostorskega načrta za portoroški Kaštel za slabih 420.000 evrov - na tem območju ruska podjetnica Ekaterina Solomentseva sicer načrtuje 40 milijonov evrov vredno naložbo v trgovski kompleks z garažno hišo. Med pomembnimi točkami dnevnega reda je tudi predlog dokončnega sprejema prostorskih aktov za območje med Belim Križem in Portorožem, ki predvideva več kot 50 novogradenj.

Piranski občinski svet je že junija letos imel v obravnavi spremembe občinskega statuta glede določitve območja piranske občine. Ta namreč izrecno omenja zaselke Bužini, Škodelini, Škrile in Mlini, ki se nahajajo na levem bregu Dragonje in v skladu z arbitražno razsodbo spadajo pod Hrvaško. Svetniki se takrat niso uspeli poenotiti glede izbrisa tega dela ozemlja z občinskega statuta in so odločanje o tem prepustili za čas oblikovanja nove vlade.

---