Rekordni presežek, a ob višini dolga še zaboli glava

Slovenija je v drugem četrtletju letošnjega leta beležila javnofinačni presežek v višini 151 milijonov evrov ali 1,3 odstotka BDP. Javni dolg se je tako do konca prvega četrtletja zmanjšal na 72,8 odstotka BDP, je včeraj objavil statistični urad. Dolg države na prebivalca je bil ob polletju 15.628 evrov.

LJUBLJANA > Konsolidirani bruto dolg države je konec drugega četrtletja 2018 znašal 32.308 milijonov evrov ali 72,8 odstotka BDP. Od konca prvega četrtletja 2018 se je zmanjšal za 688 milijonov evrov. Država je bila torej na glavo prebivalca ob koncu drugega četrtletja dolžna 15.628 evrov, tri mesece prej pa 15.964 evrov.

Več prihodkov in več izdatkov

Visoka gospodarska rast, visoka zaposlenost in visoka potrošnja so v zadnjem polletju občutno popravili kondicijo javnih financ. V tem obdobju je proračun ustvaril 218 milijonov evrov presežka, večino (151 milijonov evrov) v aprilu, maju in juniju.

Cene hrane so se izenačile z evropskimi

Cene življenjskih potrebščin so v primerjavi s septembrom lani višje za dva odstotka. Največ je k rasti cen prispevala podražitev energentov. Tekoča goriva so se podražila za 24,2 odstotka, toplotna energija za 14,9 odstotka, trda goriva za 13,3 odstotka, dizelsko gorivo za 10,8 odstotka, bencin za 7,3 odstotka in plin za 6,7 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače so se v enem letu podražile za 2,5 odstotka. V zadnjih desetih letih so se cene hrane v Sloveniji dražile bolj kot v Evropi. Pri nas so se v desetih letih dvignile za 21 odstotkov, v Evropi pa za 16 odstotkov. Tako so se cene pri nas praktično izravnale s cenami v Evropi,” je podatke o inflaciji predstavila Genovefa Ružić.

Država je v prvi polovici leta pobrala 345 milijonov evrov več davkov kot v enakem obdobju lani, že lani pa so bili davčni prilivi precej višji kot v letu 2016. Prilivi iz naslova prihodkov iz socialnih prispevkov so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 226 milijonov evrov, so sporočili s statističnega urada (Surs).

Država je v prvi polovici letošnjega leta prihodke povečala za 6,4 odstotka, izdatke pa za 3,5 odstotka. “Trošenje države se je v prvem polletju letos povečalo in v primerjavi z lanskim polletjem so bili izdatki višji za 321 milijonov evrov,” je podatke povzela Nina Stražišar iz Surs. Nepredvidenih izdatkov statistiki niso zabeležili, opažajo pa, da so se izrazito povečale investicije v osnovna sredstva. Izdatki rastejo tudi zaradi sproščanja varčevalnih ukrepov za zaposlene v javnem sektorju.

218

milijonov evrov proračunskega presežka je država ustvarila v prvi polovici letošnjega leta

Na drugi strani so se opazno zmanjšali izdatki za obresti. Ti izdatki so bili v primerjavi z lanskim polletjem nižji za dobro desetino in so znašali 476 milijonov evrov. “Glede na konjunkturo gospodarstva in ugodna gibanja na finančnih trgih je za nas ta rezultat pričakovan in med drugim ugodno vpliva tudi na izvajanje investicij v sektorju država.”

Manj obremenjeni z davki, bolj s prispevki

Statistični urad je pripravil še mednarodno primerja obremenitve z davki in prispevki. Podatki kažejo, da so v Sloveniji celotni prihodki od davkov in socialnih prispevkov leta 2016 znašali 36,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je bila država na 14. mestu med članicami EU in pod EU povprečjem (39,8 odstotka). “Davčne obremenitve so v Sloveniji nekoliko nižje kot v EU, na drugi strani pa so socialni prispevki malo višji kot pa v EU,” je pojasnila v. d. direktorice Surs Genovefa Ružić.

Dolg države se nominalno veča; lani se je povečal za 106 milijonov evrov. Delež dolga v BDP pa se zaradi rasti BDP zmanjšuje. Trenutno javni dolg znaša 72,8 odstotka BDP, lani je bil 74,1 odstotka BDP, leta 2016 78,7 odstotka BDP, leta 2015 pa 82,6 odstotka BDP.

Davčni prihodki so v Sloveniji za 4,5 odstotne točke nižji od povprečja EU, predvsem pa sta 5,5 odstotne točke pod evropskim povprečjem davek na dohodek in premoženje. Višji pa je delež davka na proizvodnjo in uvoz, kamor sodijo trošarine in DDV.

---