Pesmi živijo in zvenijo

Pred hišo na Seči nam je ob 80. rojstnem dnevu v intervjuju zaupal, kaj bo počel v zadnjih letih življenja: “Živel bom za to, kar je lepo. Odkrival bom spremembe v naravi in se neprestano klanjal bogu življenja. Dvorim samo eni oblasti - življenju.” Danes bi Tone Pavček dopolnil 90 let.

S Tonetom Pavčkom smo se pred desetimi leti,  ob njegovem 80. rojstnem dnevu, sprehodili skozi  vinograd in oljčnik za hišo  na Seči.   Foto: Andraž Gombač
S Tonetom Pavčkom smo se pred desetimi leti, ob njegovem 80. rojstnem dnevu, sprehodili skozi vinograd in oljčnik za hišo na Seči.  Foto: Andraž Gombač

SEČA, LJUBLJANA > Sedem let po njegovi smrti so očetove pesmi še vedno žive, ugotavlja igralka Saša Pavček, ki je pred dnevi sodelovala pri predstavitvi ponatisa knjige Pesmi in leta - Poems and Years, pri založbi Miš prvič izdane ob Pavčkovi 80-letnici. Pesmi je v angleščino prepesnil Andrej Rijavec, v novi preobleki pa jih spremljajo ilustracije Marte Bartolj.

Pesmi, ki jih je izbral Pavček, so razdeljene v štiri sklope: prvi je posvečen zemlji, dva sta ljubezni, zadnji, prešernovsko naslovljen Temna zarja, pa prinaša najtemnejše verze, ki jih je rodila bolečina ob smrti sina Marka.

23.500 izvodov je skupna naklada zbirke Angeli (2012) v desetih natisih.

Dolenjska in Istra

Sklepne pesmi predstavljajo mračni del sicer svetlega opusa, v spremni besedi pojasnjuje Peter Kolšek. Po njegovi oceni je najpomembnejši prvi razdelek: “Zemlja je pri Pavčku duhovna substanca, v kateri so zajeti narava, lepota, občutek za dobro in občutek za smrt, tudi določena metafizika vernega pogana, kakor se imenuje sam - a hkrati je njegova zemlja tudi najbolj neposredna fizika: njegova rojstna pokrajina Dolenjska, kjer je bil doma in od koder izvira pesnikov temeljni občutek rodovne in nacionalne določenosti.”

Pred pol stoletja je njegov drugi dom začela postajati Istra. Ki je “v prvi vrsti do prišlekov nezaupljiva in kljubovalna”, nam je pripovedoval v intervjuju pred desetimi leti: “Ko te ta pokrajina sprejme, ko vidi, da si jo pripravljen obdelovati in nežiti, te sprejmejo tudi ljudje.”

Živeti

Živeti

Zmeraj do kraja.

Preživeti.

Začeti skraja.

Pa kaj zato,

če svet ni raven!

Pač bo, kar bo

in nekaj zraven.

Zato ne psuj,

ne jadikuj

sam sebi tuj!

Se ne spodobi!

Temò izruj!

Bodi!

iz cikla Za sina v zbirki Zapisi (1972)

Na Seči je Pavček nežil in obrezoval tako trte in oljke kakor tudi verze o solinah, čigrah, sosedu Giovanninu, refošku, malvaziji ...

Pravi ljudski pesnik

Po njegovi smrti za očetovo zapuščino zgledno skrbi Saša Pavček, ki je med bralce pospremila že več očetovih knjig. Na predstavitvi najnovejše je poročala, da se obljuba, ki jo je dala očetu, obrestuje: “Res imam kar veliko dela, a sem ponosna in mi je v veselje, da je vedno bolj živ, kar si je pravzaprav tudi sam želel.”

Njen oče se je s fizično smrtjo sprijaznil s pomočjo vere v nesmrtnost svoje poezije, ki bo “služila še prihodnjim rodovom”, je še pojasnila.

Pri Cankarjevi založbi, kjer je bil Pavček glavni urednik dvajset let, so spet ponatisnili Same pesmi o ljubezni (2008), pri Mladinski knjigi pa Angele (2012). Podatki potrjujejo, da je ljudski pesnik: v desetih letih se je zvrstilo sedem natisov Samih pesmi o ljubezni v skupno več kot 10.000 izvodih, Angeli pa so v desetih natisih dosegli 23.500 izvodov. Prav tako posmrtno izdana zbirka Domu in rodu (2015) je v dveh natisih izšla v 6500 izvodih.

Pri Cankarjevi založbi bodo spet ponatisnili še prelomne Pesmi štirih, s katerimi so Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček družno nastopili leta 1953, konec oktobra ali v začetku novembra pa bodo izdali tudi obsežno in lično knjigo - na približno 1100 straneh bodo zbrane vse Pavčkove pesniške zbirke za odrasle.  


Najbolj brano