Kulturna zgodovina v živahnih barvah

“Lepo je biti Koprčan! Pa ne samo Koprčan, lepo je biti Pirančan, Izolan, Ankarančan, Obalčan, Primorec!” voditelj ob začetku snemanja finala kviza Lepo je biti Koprčan vzpodbuja gledalce. Enourna predstava, namenjena učencem iz višjih osnovnošolskih razredov, gledališko dvorano spremeni v televizijski studio, otrokom pa koprsko kulturno zgodovino približa s humorjem, skeči, petjem in plesom.

Za največ smeha  poskrbi Luka Cimprič (na fotografiji kot šavrinka) 
v vlogi asistenta, ki gledalce spodbuja k aplavzom in ponazarja 
like iz koprske zgodovine.   Foto: Andraž Gombač
Za največ smeha poskrbi Luka Cimprič (na fotografiji kot šavrinka) v vlogi asistenta, ki gledalce spodbuja k aplavzom in ponazarja like iz koprske zgodovine.  Foto: Andraž Gombač

KOPER > Predstava Lepo je biti Koprčan je v režiji Renate Vidič v soboto odprla festival za mularijo Pri svetilniku.

Že v gledališki avli in zatem še v veliki dvorani obiskovalce uvodoma nagovori asistent režije Mario Dragič, povezovalec dogajanja, ki ga duhovito igra gostujoči igralec Luka Cimprič. Pojasni jim, da bodo spremljali snemanje kviza in pomagali zlasti z glasnimi aplavzi.

V evropskem letu kulturne dediščine računalnik kot temo finalnega kviza kajpada izbere - kulturno dediščino. Vanjo Unesco uvršča podedovane dobrine: arhitekturo, slikarska in kiparska dela, predmete arheološke narave, napise, jame in votline, stavbe in krajine. Tile suhoparni podatki so kratkočasnejši, če jih otrokom posreduje bradat strokovnjak za kulturno dediščino, “kulturni ded”, kakor se v eni od svojih preoblek predstavi Mario Dragič.

Zatem se v poznavanju kulturne dediščine Kopra skozi več krogov vprašanj pomerita dijakinji četrtega letnika: Tjaša Hrovat je Lara Šavron, najstniško sproščeno, nič kaj punčkasto dekle, ki rado rolka in se zabava, iz ust pa ji tu in tam zbeži tudi kaka krepka beseda. Anja Drnovšek je njena diametralno nasprotna tekmica, marljiva, urejena in ambiciozna Agnes Kocjančič.

Rok Matek ju kot glasni, bombastični voditelj kviza Enej Ricobon vodi skozi bogato zgodovino: Koper je bil znan tudi kot Aegida, Capris, Justinopolis in Capodistria, grško poimenovanje izvira iz podobnosti otoka Ateninemu ščitu, tu so živeli slikar Vittore Carpaccio, po katerem je poimenovana slavna italijanska jed, zdravnik in izumitelj termometra Santorio Santorio, Trubarjev učitelj Peter Pavel Vergerij ml. in še marsikdo. Mladi, ki tekmovalkama lahko pomagajo, kadar zaprosita za pomoč občinstva, se seznanijo tudi s šavrinkami in prvim koprskim škofom sv. Nazarijem z mestom v rokah - v kvizu, skozi katerega se ne vrstijo le vprašanja, ampak tudi prekinitve snemanja, vse like sproti upodablja Dragič oziroma Cimprič, pri čemer kratkočasi tudi odrasle v dvorani.

Kviz mladim predstavi še več podatkov in jim bo v morebitnih novih sezonah še kakega, dobrodošlo bi bilo tudi preseganje koprskih meja. In pa droben popravek vprašanja o Serenissimi - tako ne imenujemo samo 500-letnega koprskega obdobja pod Beneško republiko, marveč Beneško republiko nasploh.

Predstavo sta z mladostno živopisnim prizoriščem in oblekami zaznamovala še scenograf Milan Percan in kostumografinja Anja Ukovič, za glasbo pa je poskrbel Mirko Vuksanović - v kviz je vpetih tudi nekaj lokalnih uspešnic, Rudi Bučar se oglasi s Sen znala jes, Zmelkoow pa s Herbicidi.

Avtorica videa je Noemi Zonta, oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž, lektor Martin Vrtačnik, avtor zvočnih učinkov pa Martin Belac.


Najbolj brano