Je Schrödingerjeva mačka iz Šempetra?

Avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec Erwin Schrödinger, ki je širši javnosti najbolj poznan zaradi svoje metafore o mački v škatli, je del leta 1915 kot topniški častnik preživel v Šempetru pri Gorici in tam pisal dnevnik. Univerza v Novi Gorici je izdala komentirani prevod besedila, ki odkriva pomembno obdobje primorske zgodovine skozi oči vrhunskega intelektualca.

  Pod naslovom Vojni dnevnik: Šempeter pri Gorici, 1915 so na 
univerzi izdali izvirnik in prevod Schrödingerjevega besedila.
Pod naslovom Vojni dnevnik: Šempeter pri Gorici, 1915 so na univerzi izdali izvirnik in prevod Schrödingerjevega besedila.  

NOVA GORICA > “Ni najpomembneje videti stvari, ki jih še nihče ni videl. Temveč misliti, česar še nihče ni mislil, o stvareh, ki jih vidiš vsak dan,” je med drugim izjavil Erwin Schrödinger. Leta 1887 rojeni fizik je eden najbolj vplivnih znanstvenikov 20. stoletja.

Enačba in mačka

V zgodovino znanosti, pa tudi popularno kulturo se je najgloblje zapisala tako imenovana Schrödingerjeva mačka. Ki je v resnici miselni eksperiment, s katerim se je fizik vključil v debato o kvantni mehaniki, ko so se z raziskovanjem subatomskega sveta človeku odpirali popolnoma novi pogledi na materialno stvarnost. Zgodba o mački, ki je hkrati živa in mrtva, je še del poljudnoznanstvenih in znanstvenih debat. Hkrati pa močan element popularne kulture. “Schrödingerjeva enačba opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov. Zaradi osrednje vloge, ki jo ima v kvantni mehaniki, jo primerjajo z drugim Newtonovim zakonom v klasični mehaniki,” o njegovem ključnem prispevku k sodobni fiziki pravi dr. Andreja Gomboc, profesorica astronomije na UNG.

V Šempetru pri Gorici je med prvo vojno živel eden največjih umov 20. stoletja

Kritično o vojni in miru

Kaj je veliki znanstvenik mislil o stvareh, ki jih je vsak dan videl v Šempetru pri Gorici, je zdaj moč prebrati v izdaji njegovega dnevnika iz leta 2015. Knjiga, ki jo je uredil in komentiral Matej Župančič, je izšla pri založbi Univerze v Novi Gorici. Fascinantno in vznemirljivo je, da je eden največjih umov preteklega stoletja del svojega življenja preživljal na Primorskem. Schrödinger je v Šempeter prišel poleti leta 1915 kot topniški oficir. Star je bil 28 let. V dnevniku, pojasnjujejo na univerzi, se razkrivajo avtorjeva razmišljanja, kritične misli o vojni in miru, razvidno je tudi zanimanje za eksperimentalno psihologijo, v njem se pa že čutijo prvi zametki njegovega poznejšega delovanja na področju valovne teorije, ki se dobro desetletje pozneje preoblikuje v valovno podobo sveta.

“Objava dnevnika je velikega pomena za zgodovino 1. svetovne vojne na Slovenskem in odkrivanje novih dejstev o vojni na soški fronti. Dnevnik je izjemnega pomena, ker je napisan s strani intelektualca, razmišljujočega človeka, častnika, ki je do vojne razvil oseben odnos ter se z njo ukvarjal tudi na svojevrsten znanstveni način. Dragoceni so tudi dodatki ter seveda pojasnila, ki jih je v dnevnik vstavil urednik,” je poudarila dr. Petra Svoljšak, predavateljica na Fakulteti za humanistiko UNG in predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Knjiga prinaša faksimile izvirnega rokopisa, prepis nemškega originala in slovenski prevod.


Najbolj brano