Vztrajati v Sloveniji

Po vesnah za režijo, ki sta ju prejeli lani Hanna Slak za film Rudar in Maja Weiss leta 2002 za Varuha meje, je prvič v zgodovini slovenskega filma vesno za najboljši film prejela ženska - Urša Menart za prepričljiv portret generacije v filmu Ne bom več luzerka.

Ekipa festivalske uspešnice Posledice je prejela več pomembnih nagrad: vesne za režijo, najboljšo 
moško glavno in  stransko vlogo ter nagradi občinstva in  filmskih kritikov. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Ekipa festivalske uspešnice Posledice je prejela več pomembnih nagrad: vesne za režijo, najboljšo moško glavno in stransko vlogo ter nagradi občinstva in filmskih kritikov. Foto: Zdravko Primožič/FPA

PORTOROŽ > Druga osrednja nagrada - za najboljšo režijo - je šla pričakovano v roke Darka Štanteta za film Posledice, hit letošnjega festivala. Eden od večjih favoritov, Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc, je prejel dve “manjšinski” vesni: za fotografijo in za poseben izvirni dosežek.

Minister je molčal

“Moje vodilo pri ustvarjanju filmov je: kar delamo, naj ostane za nami kot dokument nekega časa, v primeru tega filma tudi dokument neke generacije in prostora,” je po razglasitvi dejala 33-letna Urša Menart, ki je pred tem filmom nase opozorila predvsem s tremi pronicljvimi dokumentarci Kaj pa Mojca?, Veš, poet, svoj dolg? in Nekoč je bila dežela pridnih.

Urši Menart je glavno nagrado izročil novopečeni minister za kulturo Andrej Prešiček, ki je na zaključno prireditev sicer prišel s precejšnjo zamudo, filmarji pa so ga med prireditvijo zasuli s številnimi pozivi k dvigu sredstev za film. Nagrajenka, tudi podpredsednica Društva slovenskih režiserjev, mu je dejala: “Ne se nas preveč ustrašiti, čeprav smo divji, smo tudi zelo pametni, iznajdljivi in kreativni.”

A minister kljub številnim pozivom, da si slovenski film zasluži boljše pogoje, zbranih filmarjev ni posebej nagovoril.

Ne bom več luzerka govori o mladi diplomantki umetnostne zgodovine, ki se med mukotrpnim iskanjem primerne službe v Sloveniji ne odloči poiskati sreče v tujini, kakor to počno njeni številni vrstniki, ampak sklene vztrajati v Sloveniji. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali igralka Polona Juh, producent Boštjan Virc in Uldis Dimiševskis, eden ključnih sodelavcev latvijskega filmskega centra, je film označila za najbolj celovit izdelek letošnjega festivala, ki ga preveva inteligentna nota humorja, absurda in topline. Podelila mu je še vesno za najboljši scenarij in najboljšo žensko stransko vlogo, ki jo je prejela Živa Selan.

Posamezniki na robu družbe

Darko Štante, dobitnik druge najbolj zaželene vesne, za režijo, je po razglasitvi dejal, da si je s svojim celovečernim režijskim prvencem zaželel spodbuditi debato o problematični mladini v zavodih za mladoletne prestopnike: “Želel pa sem opomniti tudi na tiste posameznike, ki živijo na robu družbe, ki so nerazumljeni ali pa so zapostavljeni zaradi tega, kakršni pač so. Upam, da se bo o tem več govorilo in da se bo kaj spremenilo.”

Prva projekcija Posledic je bila razprodana, kar se zelo poredko zgodi na festivalu, zato so v istem večeru organizirali še dodatno projekcijo. Steber filma sta introvertirani Andrej (Matej Zemljič), ki se sprva znajde v nemilosti karizmatičnega in nabritega Želeta (Timon Šturbej), a po začetnih turbulencah njun odnos začne polagoma dobivati drugačne obrise, subtilno homoseksualne. Zemljiču je žirija podelila vesno za najboljšo glavno moško vlogo, Šturbeju pa za najboljšo stransko moško vlogo. Posledice so prejele tudi zelo cenjeno nagrado občinstva in nagrado filmskih kritikov.

“Izbrisana” mati - najboljša glavna ženska vloga

Z vlogo “izbrisane” matere, ujetnice neusmiljenega birokratskega sistema po slovenski osamosvojitvi, v režijskem prvencu pisatelja in kolumnista Mihe MazzinijaIzbrisana, je strokovno žirijo najbolj prepričala Judita Franković Brdar, ki ji je podelila vesno za najboljšo glavno žensko vlogo.

Na FSF so letos prikazali kar 16 celovečernih filmov, med njimi osem dokumentarnih. Vesno za najboljši dokumentarec je prejel Koliko se ljubiš? v režiji Nine Blažin. Režiserka je z občutljivim dokumentarnim pogledom vstopila v življenje dveh mladih odvisnikov: “Svoja junaka nam je približala do najintimnejših plasti, hkrati pa je s plemenitim avtorskim občutkom ohranila njun človeški ponos.” Film je prejel tudi nagrado za montažo Zlatjana Čučkova.

Skupno so na zaključku podelili 23 nagrad vesna. Med drugim je vesno za najboljši kratki igrani film prejel Poslednji dan Rudolfa Nietscheja v režiji Blaža Kutina, vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo so osvojile Zimske muhe v režiji Olma Omerzuja, za najboljši animirani film je bil razglašen Koyaa - Divji ležalnik v režiji Kolje Sakside, za najboljši študijski film Voyage voyage v režiji Luna Sevnika, vesni za posebne dosežke pa sta pripadli filmoma Gajin svetPetra Bratuše ter Nori dneviDamiana Nenadića.


Najbolj brano