Kraj prijetnega druženja in učenja

“V Medgeneracijskem centru Izola, ki deluje pod okriljem Doma upokojencev Izola, je te dni spet živahno. Naš program aktivnosti je še bolj pester in omogoča številne možnosti za medgeneracijsko druženje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pridite kaj naokoli,” se je glasilo prijazno vabilo vodje centra Lijane Trontelj. In smo šli.

Obiskali smo jih v četrtek, ob 11. uri, ravno ko se je začela kuharska delavnica. “Danes bomo pripravili domače njoke z gobovo omako,” nam je pojasnila prostovoljka Damjana Burnič iz Izole. Na vprašanje, kdo vodi delavnico, so se udeleženci le zasmejali: “Drug drugega učimo in drug od drugega se učimo,” so poudarili. No, očitno se ta taktika obrestuje, saj jim je doslej uspelo še vselej pripraviti nadvse okusen obrok.

“Vidite, vsa ta dobra volja, vse te izkušnje, ki jih imajo starejši ljudje ... To je res nekaj posebnega. Mene to druženje prav napolni z energijo,” nam je razloge, zakaj se je po opravljenem pripravništvu v Centru za starejše občane v Luciji odločila, da bo vsaj dvakrat na teden delala kot prostovoljka v novem Medgeneracijskem centru v Izoli, nizala Damjana. “Po poklicu sem socialna delavka, no, čaka me še strokovni izpit ... Ko sem izvedela, da se maja v Izoli odpira ta center, nisem niti pomišljala: zakaj ne bi nekaj uric svojega časa preživela v družbi prijetnih ljudi,” se je zasmejala.

Brezplačne aktivnosti

In ni jih malo, ki tako razmišljajo. “V našem centru se dnevno izmenja med 50 in 100 ljudi. Večina je upokojencev, zlasti naših sosedov iz oskrbovanih stanovanj, pridejo pa tudi ostali prebivalci Izole in okoliških krajev. Radi se nam pridružijo tudi brezposelni, mladi in vsi ostali, ki si želijo druženja in medgeneracijskega sodelovanja. Nekateri se pri nas ustavijo le na kavici in na klepetu, mnogi pa se udeležijo katere od aktivnosti, ki jih tisti dan ponuja center. Prepričana sem, da lahko pri nas prav vsakdo najde kaj zase,” poudarja Lijana Trontelj.

Obiskovalcem so od ponedeljka do petka na voljo številne brezplačne aktivnosti, od jutranje telovadbe, plesnih, kuharskih in številnih drugih ustvarjalnih delavnic, klepeta v angleškem jeziku in pogovornih skupin do organiziranih sprehodov, meritev krvnega tlaka in - v zadnjem času vse bolj dobrodošle - pomoči pri praktični uporabi pametnega telefona ali osebnega računalnika. “Mladi obvladajo te sodobne tehnologije, zato je njihova pomoč še kako dobrodošla,” poudarja Trontljeva. Sicer pa je center povezan tudi z izolskimi osnovnimi in srednjimi šolami ter vrtci, s študenti izolske Fakulteta za vede o zdravju in številnimi društvi, institucijami ter organizacijami v občini.

“Naša vizija je, da bi Medgeneracijski center postal osrednji prostor prijetnega druženja in medgeneracijskega sodelovanja, kakovostnega izvajanja izobraževalnih vsebin, spodbujanja aktivnega socialnega vključevanja ranljivih skupin in krepitve dobrih medsebojnih odnosov za izboljšanje življenja vseh generacij prebivalcev občine Izola,” pojasnjuje.

“Učimo se drug od drugega”

“Ta center je res dobrodošel. Kdor želi narediti nekaj zase, bo tukaj zagotovo našel kakšno dejavnost, ki mu odgovarja. Pa naj bo to telovadba, ples, kuhanje ali katera druga od številih delavnic, ki nam jih ponujajo,” pravi Mojca Miklavčič. “Živim prav blizu, v oskrbovanih stanovanjih, in sem pridem vsaj trikrat na teden. Ta izmenjava znanj, izkušenj, pogovori, druženje ... Vse to je še kako koristno, saj se učimo drug od drugega. In to je pravzaprav to. Če si željan znanje sprejemati, si ga pripravljen tudi razdajati,” poudarja.

Med rednimi obiskovalci medgeneracijskega centra je tudi 91-letna Izolanka Bernarda Nada Rener, ki se poleg kuharske delavnice udeležuje tudi delavnice za oblikovanje, nadvse rada pa prisluhne tudi predavanjem, ki so - kot pravi - vsa po vrsti zelo zanimiva. “Obisk centra je zame tudi koristna rekreacija, saj se skoraj vsak dan sprehodim od svojega doma do Livad. Gibanje pa je pri mojih letih še kako dobrodošlo. Če bi se ljudje prišli pozanimat, kaj se dogaja pri nas, sem prepričana, da bi tudi ostali, tako da bi bila prav vsaka skupina polna. Izola je potrebovala tak center. Sama sem zelo zadovoljna, in kot vidim, drugi tudi.”

---