Država naj pove, kaj meni o sežigalnici

O nameri za gradnjo sežigalnice v Štivanu bo komenski podžupan Valter Ščuka obvestil sosednje občine, pa tudi ministrstvi za okolje in prostor ter za zunanje zadeve. Od državnih organov pričakuje, da bodo iz Italije dobili dokumentacijo o načrtovani gradnji in se do nje opredelili. Sežigalnico naj bi zgradili le 300 metrov od vodnega vira Klariči, ki napaja Kraški vodovod.

  Gradnja sežigalnice naj bi bila nujna za ohranitev stotih delovnih mest v papirnici v Štivanu. Foto: Damjan Balbi
Gradnja sežigalnice naj bi bila nujna za ohranitev stotih delovnih mest v papirnici v Štivanu. Foto: Damjan Balbi

KOMEN > Podjetje Cartiere di Ferrara namerava pri papirnici Burgo v Štivanu zgraditi sežigalnico, obrat pa spremeniti v proizvodnjo lepenke. To naj bi bilo nujno za ohranitev stotih delovnih mest. V sežigalnici naj bi predelovali tako imenovani palper, ki nastane pri proizvodnji plastificirane kartonske embalaže in vsebuje kancerogene snovi.

Država naj se opredeli do gradnje in zahteva dokumentacijo

Predvideno je, da naj bi letno sežgali od 20.000 do 25.000 ton odpadkov in uskladiščili 370 kilogramov pepela na uro, je na seji občinskega sveta v Komnu v sredo kolegom svetnikom predstavil Stojan Kosmina. Dejal je še, da “postavitev sežigalnice odpadkov v sosednji občini Devin-Nabrežina, le 300 metrov od vodovodnega zajetja v Klaričih, ne pomeni le neposredne ogroženosti za zdravje prebivalstva v občini, ampak tudi za vse uporabnike pitne vode, ki jih oskrbuje Kraški vodovod, torej za celotno prebivalstvo Krasa in Brkinov ter deloma tudi slovenske Istre”.

Bogdan Kosovelj

komenski občinski svetnik

“Že zdaj iz Zagrajca večkrat vidimo zelo grd, čuden in zastrašujoč oblak nad papirnico.”

Komenski občinski svet je soglasno podprl njegov predlog, da podžupanu, ki opravlja funkcijo župana, Valterju Ščuki, naložijo, naj se poveže z ostalimi štirimi občinami, ustanoviteljicami Kraškega vodovoda (Miren-Kostanjevica, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina). Skupaj pa naj nato pozovejo ministrstvo za okolje in prostor, naj se opredeli do predvidene gradnje sežigalnice tik ob slovensko-italijanski meji. Ministrstvo za zunanje zadeve pa naj od dežele Furlanija-Julijska krajina in občine Devin-Nabrežina zahteva vpogled v dokumentacijo o načrtovani sežigalnici. Poleg tega komenski svetniki pričakujejo, da bo ministrstvo preverilo, ali bi se morala v izdajo dovoljenj za gradnjo vključiti tudi Slovenija.

Že zdaj zastrašujoč oblak nad papirnico

Ščuka je nalogo sprejel, čeprav je imel pomisleke, ali bodo sploh imeli kaj moči, “ali pa bo to le glas vpijočega v puščavi”. Država bi morala prisluhniti in ukrepati, so menili svetniki. “Problem ni le črpališče vode. Če piha pravi veter, vse, kar pride iz papirnice, nosi k nam. Že zdaj so bili problemi,” je še dejal Kosmina. Bogdan Kosovel pa je dodal, da že zdaj iz Zagrajca večkrat vidi “zelo grd, čuden in zastrašujoč oblak nad papirnico”. Ker naj bi bila sežigalnica predimenzionirana za potrebe proizvodnje papirnice v Štivanu, se bojijo, da bo postala središče za predelavo palperja in da bodo pri tem v zrak uhajale škodljive snovi.

Zahtevajo študijo vplivov na okolje

Občini Tržič in Devin-Nabrežina sta že zahtevali celovito študijo o vplivu sežigalnice na okolje. Kar nekaj zahtev pa so so deželni vladi Furlanije-Julijske krajine poslali tudi predstavniki domačinov z italijanske strani, strokovnjakov in okoljevarstvenikov. Nekatera njihova pričakovanja so samoumevna, denimo, naj sežigalnica upošteva vse zakonske predpise. Pričakujejo pa tudi vgradnjo najsodobnejših merilnih naprav, stalni monitoring vseh emisij tako v naseljih v Italiji kot v Sloveniji, pregrade za omejitev zvočnega in vizualnega vpliva, smotrno organizacijo prevozov in odvozov materiala, je povzel Igor Gabrovec, svetnik občine Devin-Nabrežina. Ker je tudi deželni svetnik, napoveduje, da bo bdel nad postopki, povezanimi z gradnjo sežigalnice.


Najbolj brano