Ukrepati bi morali včeraj!

Zaradi vse hujših razmer v zdravstveni negi je nujna takojšnja izpeljava 38. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki sistemsko ureja poklic medicinske sestre, babice in tehnika. Če se nova vlada tega ne bo takoj lotila, se bo sesula bolnišnična dejavnost v državi, oddelke bo treba zapreti, kar se je že začelo dogajati. Apel so včeraj politiki in javnosti poslali s tiskovne konference strokovne organizacije te dejavnosti in sindikatov, ki združujejo članstvo v teh poklicih.

Zaposleni v zdravstveni negi so leta 2013  stavko zamrznili, opozorilno so dve uri stavkali še februarja letos; 
fotografija je iz izolske bolnišnice. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Zaposleni v zdravstveni negi so leta 2013 stavko zamrznili, opozorilno so dve uri stavkali še februarja letos; fotografija je iz izolske bolnišnice. Foto: Zdravko Primožič/FPA

SLOVENIJA > V zdravstveni negi aktivno dela 23.000 srednjih in diplomiranih medicinskih sester, babic in tehnikov, 9000 jih je starih 50 let in več. Delo odrejajo normativi in standardi v Zeleni knjigi iz leta 1984. Novi so nared od leta 2013, a so obležali v predalu zdravstvenega ministrstva.

Da so razmere zdaj zares hude, potrjuje nedavno zapiranje in združevanje nekaterih bolnišničnih oddelkov v ljubljanskem kliničnem centru, ki mu že jutri lahko sledijo druge bolnišnice. V vseh zaradi pomanjkanja kadra delajo že na meji zmogljivosti. Problem so tudi sestre v domovih ostarelih in drugih socialno-varstvenih zavodih, kjer je delo zelo naporno in odgovorno, plače pa zelo slabe, zato tudi od tam odhajajo drugam.

23.000 medicinskih sester, babic in tehnikov aktivno dela v slovenskem zdravstvu.

Povezani poslali zahteve

S ciljem prisiliti odločevalce k ukrepanju so vrste strnili v dejavnosti zdravstvene nege. Povezali so se strokovna organizacija medicinskih sester, babic in tehnikov Zbornica-Zveza in sindikati: delavcev v zdravstveni negi, zdravstva in socialnega varstva, Florence sindikat medicinskih sester - Pergam ter zdravstva in socialnega skrbstva. Včeraj so podpisali zavezo o skupnem prizadevanju za reševanje te problematike in zdravstvenemu ministrstvu poslali zahteve za ureditev razmer.

Zahtevajo spoštovanje določil zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer to opredeljuje 38. člen. Terjajo sprejem pravilnika o organizaciji službe zdravstvene in babiške nege ter oskrbe za javne zdravstvene zavode in javne socialnovarstvene zavode. Zahtevajo tudi sprejem obljubljenih kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi. Ti bi morali biti sprejeti že leta 2013, kar narekuje stavkovni sporazum iz tega leta, ki je takrat zamrznil stavko.

2000 medicinskih sester, babic in tehnikov ta hip dodatno potrebuje slovensko zdravstvo.

Med zahtevami je sistemsko razreševanje pomanjkanja teh kadrov v vseh zavodih. “Tudi v socialno-varstvenih zavodih so razmere tako pereče,” pravi predsednica Zbornice-Zveze Monika Ažman, “da že ogrožajo varnost pacientov in izvajalcev zdravstvene nege. Odgovorne hkrati pozivamo k sprejetju zakona o zdravstveni negi in babištvu, kar še ni sistemsko urejeno. Ta zakon bi hkrati podelil reguliranemu poklicu diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice enakopraven položaj z drugimi reguliranimi poklici (zdravnik, zobozdravnik, farmacevt), ki vsak svoj zakon že imajo.”

Neprivlačen poklic

Ažmanova opozarja, da je poklic medicinske sestre zaupanja vreden, ne pa privlačen, ker ga bremenijo slabi pogoji za delo in slaba plača. “Če statusa ne bomo sistemsko uredili, mladih moči ne bo. Razmere so že nevzdržne in zahtevajo ukrepanje, sicer bolniki kmalu ne bodo več deležni varne in kakovostne obravnave!” Zato poziva k sprejetju dokumenta Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege - podlage za urejanje dejavnosti in poklica. “Je zdravje ljudi zares prednostna naloga vlade in politike? Če je, denar ne sme biti problem. Če ni, naj to jasno povedo. Varčevati na račun zdravja ljudi je, milo rečeno, neetično!”

520 se jih je že izselilo

520 strokovnih potrdil za delo v Avstriji, Nemčiji, Švici, Angliji, Avstraliji, ZDA ..., je Zbornica-zveza izdala od leta 2016 do avgusta letos. Gre za potrdila medicinskim sestram, babicam in tehnikom, ki so se zaradi dela izselili v tujino. V tej številki pa niso zajete medicinske sestre, babice in tehniki, ki se vsak dan iz Slovenije vozijo na delo v Avstrijo, saj za tako imenovane dnevne migracije zaradi zaposlitve takšnih potrdil ne potrebujejo.

Včeraj so podpisniki novo vlado pozvali k čim prejšnjemu sestanku, kjer bi se lotili urejanja razmer. Poudarjajo, da ne bo 100 dni časa za uvajanje vlade v delo, saj so razmere preveč kritične. Od leta 2016 do avgusta letos je v tujino že odšlo 520 medicinskih sester, babic in tehnikov; toliko strokovnih potrdil je za ta namen izdala Zbornica-Zveza.

Steber dela z bolniki

Problemi se predolgo kopičijo, opozarja tudi predsednica koprskega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov pri Zbornici-Zvezi Doroteja Dobrinja: “V tujini so sestre dvakrat boljše plačane. Odhajajo še v gostinstvo, trgovino, kozmetično dejavnost, kjer ni nočnega turnusa.”

Monika Ažman

predsednica Zbornice-Zveze medicinskih sester, babic in tehnikov

“Razmere so že nevzdržne in zahtevajo ukrepanje, sicer bolniki kmalu ne bodo več deležni varne in kakovostne obravnave!”

Izpostavlja staranje kadra. Po 50. letu namreč ne smejo delati ponoči. Ob pomanjkanju kadra in zakonskih omejitvah se zato zapleta pri organizaciji dela. Mlajše (90 odstotkov je žensk) so matere in žene v rodni dobi ter odsotne zaradi bolezni otrok. “Iz šol sicer prihajajo sveže moči, a jih kmalu odženejo napor, odgovornost in plača. Odgovorni bi morali ukrepati že včeraj, saj je vse bolj grožena zdravstvena nega bolnikov, zlasti v bolnišnicah.”

Doroteja Dobrinja

predsednica Društva medicinskih sester, babic in tehnikov Koper

“V tujini so sestre dvakrat bolje plačane. Odhajajo še v gostinstvo, trgovino, kozmetiko, kjer ni dela ponoči.”


Komentar novinarja

Jasna Arko

Vrag odnaša šalo, ukrepi so nujni

Zdravljenja v bolnišnici in v ambulantah ni brez medicinskih sester, tehnikov, babic ... Kdo bi sicer bolnikom izdajal potrdila, razdeljeval zdravila, izvajal predpisano terapijo, jih spremljal na preiskave, umival, hranil ... Kar je le del opravil v zdravstveni negi. Ti poklici so v očeh odločevalcev in javnosti tudi manj cenjeni med poklici v zdravstvu. So tudi občutno slabše plačani, uživajo slabši ugled in spoštovanje. Do teh zaposlenih so nekateri bolniki celo predrzni in jim ...

Preberi več

Najbolj brano