Predelava oljk je še na ravni domače obrti
Istra
12. 09. 2018, 12.17
, posodobljeno: 18. 09. 2018, 16.25
Na nedavnem Festivalu namiznih oljk se je najbolje odrezal Franjo Bošnjak s Kolombana. Priznanje je dobil za oba oddana vzorca, ascolano in štorto v slanici. Festival je pripravil Inštitut za oljkarstvo, udeležilo se ga je 19 predelovalcev, ki so skupaj oddali slabih 40 vzorcev.
Z leve: Mirjana Klodič, koprski podžupan Peter Bolčič, sekretarka
na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša in Franjo Bošnjak Foto: Saša Volk
KOPER
> Osemčlanska komisija ocenjevalcev na čelu z Vasilijem Valenčičem, mednarodno izšolanim vodjo panela za senzorično ocenjevanje namiznih oljk, je izbrala tudi dva vice šampiona, oba iz Izole.
Prvo “spremljevalno” mesto je zasedel Steljo Božič za vse štiri oddane vzorce (štorta v slanici oziroma olju, štorta z začimbami v olju, oblica v lastnem soku in sladkorju), drugo Mirjana Klodič z družinske kmetije Olea za vse tri oddane vzorce (leccino oziroma štorta v olju, golobje jajce z mletim suhim rožmarinom v olju).
V Izoli želeli razgrenjevati in fermentirati oljke
Starejši Izolani še pomnijo, da so v nekdanjih industrijskih obratih, Delamarisu, Arrigoniju in Ampelei, razmišljali o uvedbi obratov za razgrenjevanje in fermentacijo oljk na seviljski način, a do resnejše proizvodnje ni prišlo.
Deseterica predelovalcev je dobila priznanje za kakovost, in sicer: Herman Milok, Darko Jakomin, Ivan Zadel, Ekološka kmetija BEM, Domačija Munda, Franko Slavec, Martin Adamič, Ennio Ruzzier, Barbara Bajda in Giorgio Maurino Zudich.
Festivala se je udeležilo približno 80 oljkarjev-predelovalcev. “Kot smo pričakovali. Oglasilo se je tudi precej morebitnih kupcev,” pravi Maja Podgornik z Inštituta za oljkarstvo.
Največji Španci, Grki in Italijani
V Sloveniji je predelava namiznih oljk na ravni domače obrti. Svetovna proizvodnja pa se je po letu 1990 zelo povečala. Največje evropske proizvajalke namiznih oljk so Španija, Grčija in Italija s 562.100, 235.000 in 48.000 tonami.
Ob tej priložnosti so izdali brezplačno brošuro ABC o namiznih oljkah z informacijami o tehnologiji predelave namiznih oljk, njihovih tehnoloških napakah, tržnih standardih, senzoričnem ocenjevanju in z nekaj recepti za pripravo namiznih oljk, vključno s tradicionalnim receptom iz slovenskega dela Istre ter več recepti.
Prispevali so jih Evelino Špeh iz Sečovelj, Aldo Kersikla iz Fiese in Egidio Žiber iz Parecaga. Poleg Podgornikove in Valenčiča so avtorji brošure Milena Bučar-Miklavčič, Jakob Fantinič, Saša Volk, Katja Fičur, Erika Bešter in Bojan Butinar.