Ogrožene sadike belice

Neurje s točo, ki se je minuli petek razbesnelo nad Škofijami, je v oljčniku Angela Hlaja na območju Školarice oklestilo polovico plodov (podobno velja za sosednje oljčnike). S tem jo je zagodlo tudi Inštitutu za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki v Hlajevem oljčniku uporablja dva nasada: matičnega in poskusnega. Matični je edini takšen nasad za istrsko belico v vsej državi.

KOPER > V Inštitutu za oljkarstvo opozarjajo, da je nedavno neurje povzročilo veliko nacionalno škodo.

Škoda v matičnem in poskusnem nasadu

“V matičnem nasadu dobivamo podtaknjence za nove nasade istrske belice, najbolj znane in razširjenje sorte oljk, posajene v približno 70 odstotkih oljčnikov,” pojasnjuje predstojnica inštituta Maja Podgornik.

Manj oljk, slabše olje?

Besede Maje Podgornik potrjuje lastnik približno hektar velikega oljčnika Angel Hlaj. “Zaradi toče je približno polovica plodov na tleh, od tistih, ki so ostali na drevesih, pa je več kot polovica poškodovanih. Nekaj plodov bo zagotovo zgnilo, drugi bodo slabše kakovosti, kar bo vplivalo tako na količino kot na kakovost olja.” Hlaj dopušča, da bodo na nekaterih mestih celo opustili obiranje, ki se ga bodo najbrž lotili bolj zgodaj kot običajno (podobno so pred štirimi leti - zaradi napada oljčne muhe - obirati začeli 24. septembra, sicer začnejo okrog 12. oktobra). Tudi sam opozarja, da je na tleh veliko listov in mladih vejic in da bodo posledice občutili še nekaj let; drevesa bodo imela manj plodov. Toča pa je morda še več škode povzročila na območju drugih Škofij in Plavij, kjer nekateri vinarji razmišljajo, da bi letošnjo trgatev povsem preskočili.

Obenem opozarja, da je uničen tudi edini poskusni nasad oljk, v katerem vse od leta 1992 izvajajo poskuse na istrski belici. “S pomočjo nasada se je gradila nacionalna banka podatkov o kemijskih in senzoričnih značilnostih olja ter vplivu različnih ukrepov - na količino pridelka, njegovo kakovost in ekonomsko vzdržnost pridelave vrhunskega olja.“ Od ukrepov omenja namakanje s posebno opremo, izvajajo ga od leta 2009, spremljajo pa tudi rez oljk in škodljivce. “V obeh nasadih, ki se razprostirata na približno 7500 kvadratnih metrov površin, je raziskovalno jedro oljkarstva. Tam izvajamo nacionalne in evropske projekte,” je nedvoumna.

Nedavna toča ni bila edina letošnja vremenska nevšečnost; oljke so utrpele že pozebo in sušo. Vremenske razmere so oljkarje po dosedanjih ocenah prikrajšale za najmanj 30 odstotkov običajnih količin. “Razsežnosti škode, predvsem zaradi pozebe in toče, pa bodo znatno večje, ker ni prizadet samo letošnji pridelek, ampak tudi veje in zimzeleni listi rastlin, zato bo trajala odprava posledic škode več let.” V Inštitutu za oljkarstvo se bojijo, da bodo naravne nesreče v bodoče vplivale celo na obstoj oljkarstva.

Več manjših nasadov na različnih lokacijah

“Če bo naša država želela zagotoviti razvoj panoge, bo morala razmisliti, koliko kmetijskih zemljišč in kje bo namenila za matične nasade kot tudi za poskuse na oljkah, saj sta sedanja nasada v lasti oljkarja Angela Hlaja. Zagotoviti bo treba tudi učinkovitejšo finančno strategijo za obvladovanje ekstremnih vremenskih razmer,” poudarjajo na Inštitutu za oljkarstvo. Čeprav koordinirajo razmnoževanje oljk na nacionalnem nivoju, nimajo lastnih nasadov. Zaradi podnebnih sprememb pa bi bilo smiselno, da bi uredili več manjših nasadov na različnih lokacijah, da jim ekstremni pojavi ne bi uničili celotnega raziskovalnega nasada ali da bi morali poskusno namakanje prekiniti za eno leto, v kar so prisiljeni zaradi nedavne toče.

Podgornikova ocenjuje, da bi do nadaljnjega potrebovali dva hektara površin, po en hektar za strokovno delo v matičnem nasadu oziroma za raziskovalno delo v poskusnem nasadu, kjer si poleg istrske belice želijo preučevati še pet sort: črnico, štorto, bugo, drobnico in mato. V matičnem nasadu sodelujejo s Poskusnim centrom za oljkarstvo (deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica) z Viljanko Vesel na čelu. Za razmnoževanje oljk skrbi prav poskusni center in delno tudi za matični nasad, medtem ko inštitut bdi nad selekcijo in uvedbo oljk, ugotavlja njihovo vrednost za pridelavo olja in koordinira še druge aktivnosti.

---