Podgana v bankomatu

Človeštvo se nenehno sooča z glodalci in ni nenavadno, da občasno po spletu zaokrožijo tudi na videz najbolj nenavadne zgodbice o tem, kje vse in na kakšen način nas glodalci ogrožajo in nam povzročajo škodo. Eden takšnih dogodkov se je zgodil v Indiji, kjer se je podgana do smrti preobjedla bankovcev v bankomatu.

K sreči se v Sloveniji podgane še nikdar niso lotile bankomatov. Foto: Zdravko Primožič/FPA
K sreči se v Sloveniji podgane še nikdar niso lotile bankomatov. Foto: Zdravko Primožič/FPA

Nenavadna zgodba je nedavno zaokrožila na spletu in vzbudila nemalo pozornosti. Potrjuje, kje vse nas glodalci lahko presenetijo in ogrožajo.

Preobjedla se je denarja

Gre za mrtvo podgano, ki so jo v Indiji odkrili v bankomatu. Žival se je očitno preobjedla denarja, kar so potrjevali razcefrani bankovci indijskih rupij v vrednosti dobrih 15 tisoč evrov.

Bankomat je bil več dni v okvari. Ko so ga odprli, so presenečeni zagledali uničene bankovce in mrtvo podgano. Največja banka v Indiji ima več kot 50 tisoč bankomatov po vsej državi. V tem bankomatu je bilo denarja za dobrih 36 tisoč evrov, od tega je ostalo za 21 tisoč evrov nepoškodovanih.

Kako je podgana zlezla v bankomat, še ugotavljajo. Z zgrizenim denarjem si je verjetno skušala narediti gnezdo. Verjetno ji je uspelo zlesti vanj po eni od cevi za kable ali kakšni servisni odprtini.

Najbolj trdoživa bitja

Najuspešnejši in najbolj razširjeni sesalci so, poleg človeka, prav glodalci - podgane in miši. Vrsta Rodentia, kamor spadajo, je stara približno petdeset milijonov let, človeška vrsta približno milijon let. Podgana in miš sta v ožjem urbanem okolju najbolj prisotni.

Ljudje ustvarjamo ugodne pogoje za življenje glodalcev, za njihovo bivanje in prehrano. Glodalci nam povzročajo različne težave in nevšečnosti - gospodarsko škodo, saj poškodujejo, onesnažujejo in uničujejo hrano, pa škodo v prostorih, saj glodajo gradbeni material in instalacije. Da ne omenjamo odvratnosti in strahu ter tudi neposredne grožnje za naše zdravje.

Da tudi banke niso varne pred njimi, je znano, saj pogosto sprožijo celo alarmne naprave in morajo ukrepati varnostne službe.

Najpogostejši način zatiranja glodalcev je izvedba sistematične deratizacije v objektih naročnika, ko s kemičnimi sredstvi v obliki raznih vab zatiramo glodalce. Tudi opisani primer potrjuje, kako pomembna je izvedba ukrepov za zaščito objektov pred glodavci. Hkrati je dober primer za potrditev ugotovitve, kako velika škoda lahko nastane, ko takšen, pogosto skoraj neopazen glodalec zaide v prostore, kjer se ne bi smel pojaviti.

Nasploh si moramo intenzivno prizadevati, da glodalce redno in sistematično zatiramo v naši bližini in kjer potekajo pomembne dejavnosti. Prav za te namene so v veljavi tudi zakonski ukrepi za splošno zaščito in zaščito zdravja ljudi, za varnost in nemoteno življenje ter ukrepi za nujno zaščito objektov.


Najbolj brano